Washington naj bi Zdru\u017eeno kraljestvo, Poljsko, Litvo in Estonijo opozoril, da lahko pri\u010dakujejo dolge zamude pri dobavah ameri\u0161kega oro\u017eja. Razlog je iz\u010drpanje ameri\u0161kih zalog zaradi vojne z Iranom, zamude pa bi lahko prizadele tudi sisteme, ki jih evropske dr\u017eave uporabljajo za krepitev lastne obrambe in pomo\u010d Ukrajini.<\/p>\n
ZDA so ve\u010d evropskih zaveznic, med njimi Zdru\u017eeno kraljestvo, Poljsko, Litvo in Estonijo, opozorile, da se lahko dobave ameri\u0161kega oro\u017eja ob\u010dutno zavle\u010dejo, je poro\u010dal Financial Times. Washington namre\u010d pospe\u0161eno obnavlja zaloge oro\u017eja in streliva, ki so bile v zadnjih dveh mesecih mo\u010dno iz\u010drpane\u00a0zaradi vojne z Iranom. Zamude bi lahko zajele tudi strelivo za raketne sisteme Himars, sisteme zra\u010dne obrambe Nasams\u00a0in druge raketne zmogljivosti.<\/p>\n
Opozorila niso povsem nova. Reuters je \u017ee sredi aprila poro\u010dal, da so ameri\u0161ki uradniki evropskim partnerjem sporo\u010dili, da bodo nekatere \u017ee dogovorjene dobave oro\u017eja verjetno zamujale, ker vojna z Iranom porablja ameri\u0161ke zaloge klju\u010dnega oro\u017eja in streliva. Po navedbah\u00a0virov, ki jih je navajal Reuters, naj bi bile prizadete predvsem nekatere baltske dr\u017eave in Skandinavija, del naro\u010dil pa je bil sklenjen prek ameri\u0161kega programa Foreign Military Sales\u00a0(FMS).<\/p>\n
FMS je ameri\u0161ki vladni program prodaje oro\u017eja tujim dr\u017eavam in mednarodnim organizacijam. V njem pogodba ni zgolj neposreden komercialni posel med kupcem in proizvajalcem, temve\u010d vladni dogovor, ki ga odobrijo ZDA; State Department odobrava posamezne programe, obrambno ministrstvo pa jih izvaja prek ameri\u0161kega nabavnega sistema.<\/p>\n
Litva potrdila obvestilo Pentagona<\/p>\n
Da je prejela opozorilo ZDA\u00a0je javno potrdila Litva. Litovsko obrambno ministrstvo je za nacionalno radiotelevizijo LRT sporo\u010dilo, da so jih predstavniki Pentagona obvestili o mo\u017enih zamudah pri dobavi streliva, kupljenega v ZDA, zaradi konflikta na Bli\u017enjem vzhodu. LRT je poro\u010dal, da Reuters ni navedel vseh prizadetih dr\u017eav, vendar so viri govorili o dr\u017eavah, ki mejijo na Rusijo, zaradi \u010desar je tempo dobav \u0161e posebej ob\u010dutljiva obrambna informacija.<\/p>\n
O te\u017eavah so javno spregovorili tudi v Estoniji. Estonski premier Kristen Michal je dejal, da so ZDA njegovo dr\u017eavo obvestile o polo\u017eaju in da Talin z Washingtonom i\u0161\u010de re\u0161itve za dobavne izzive. Ob tem je poudaril, da ZDA ostajajo \u201cnajve\u010dji zaveznik\u201d Estonije. Litovska premierka Inga Ruginiene\u00a0je medtem ocenila, da Vilna za zdaj ne vidi ve\u010djih te\u017eav, vendar razume, da se nekateri roki premikajo. Latvijska premierka Evika Silina je povedala, da Latvija uradnega obvestila o spremembah dobavnih rokov \u0161e ni prejela.<\/p>\n
Te\u017eava za Evropo<\/p>\n
Zamude prihajajo v \u010dasu, ko evropske dr\u017eave, zlasti na vzhodnem krilu Nata, pospe\u0161eno krepijo obrambo zaradi ruske gro\u017enje in vojne v Ukrajini. Baltske dr\u017eave so med najve\u010djimi evropskimi zagovornicami vi\u0161jih obrambnih izdatkov in se pri ve\u010d klju\u010dnih zmogljivostih opirajo prav na ameri\u0161ko oro\u017eje. Estonia, Latvija in Litva so naro\u010dile oziroma uporabljajo sisteme, kot so Himars, protitankovske rakete Javelin in druge ameri\u0161ke zmogljivosti.<\/p>\n
Posebej ob\u010dutljivo je strelivo za sisteme Himars. Estonski obrambni minister Hanno Pevkur je za lokalni medij ERR, kot povzema Defense News, dejal, da je glavna skrb Talina povezana z morebitnimi zamudami pri strelivu za Himars. Estonija je prve sisteme Himars\u00a0prejela aprila lani. Letos je\u00a0naro\u010dila \u0161e dodatne tri sisteme, dobave so predvidene za leto 2027.<\/p>\n
Himars\u00a0je visoko zmogljiv mobilni raketni sistem, ki je v Ukrajini postal eden najbolj prepoznavnih simbolov zahodne voja\u0161ke pomo\u010di. Nasams\u00a0pa je srednjedometni sistem zra\u010dne obrambe, ki ga razvijata ameri\u0161ki Raytheon oziroma RTX in norve\u0161ki Kongsberg. Po navedbah RTX sistem Nasams\u00a0uporablja 15 dr\u017eav, med njimi ZDA, Norve\u0161ka, Finska, \u0160panija, Nizozemska, Litva, Ukrajina, Tajvan in Danska.<\/p>\n
Pentagon: Pregledujemo zahteve in obstoje\u010de dobave oro\u017eja<\/p>\n
Pentagon podrobnosti o tem, katere pogodbe in dr\u017eave bodo najbolj prizadete, ni razkril. Po navedbah Financial Timesa\u00a0so v Pentagonu sporo\u010dili, da \u201cskrbno ocenjujejo\u201d nove zahteve partnerjev za opremo in \u017ee odobrene prodaje oro\u017eja, da bi zagotovili skladnost z aktualnimi ameri\u0161kimi operativnimi potrebami. Podrobnosti naj ne bi komentirali zaradi operativno ob\u010dutljive narave vpra\u0161anja.<\/p>\n
Predsednik Donald Trump je ve\u010dkrat kritiziral evropske zaveznice, ker niso storile\u00a0ve\u010d za pomo\u010d ZDA v vojni proti Iranu. Ameri\u0161ki viri naj bi ob tem poudarjali, da zamude niso kaznovanje evropskih zaveznic, temve\u010d posledica realnega pritiska na ameri\u0161ke zaloge. V ozadju je \u0161ir\u0161a strate\u0161ka dilema: ZDA morajo hkrati vzdr\u017eevati operacije na Bli\u017enjem vzhodu, pomagati partnerjem v Evropi in ohraniti dovolj zalog za morebitno krizo v indijsko-pacifi\u0161ko regiji, predvsem v primeru konflikta s Kitajsko zaradi Tajvana.<\/p>\n
Reuters je \u017ee aprila poro\u010dal, da je vojna z Iranom, ki se je za\u010dela z ameri\u0161ko-izraelskimi zra\u010dnimi napadi 28. februarja, za\u010dela mo\u010dno obremenjevati ameri\u0161ke zaloge kriti\u010dnega oro\u017eja in streliva. Iran je po za\u010detku kampanje proti dr\u017eavam v Zalivu izstrelil ve\u010d sto balisti\u010dnih raket in dronov, ve\u010dino pa so prestregli tudi s prestrezniki Patriot PAC-3, ki so klju\u010dni tudi za ukrajinsko obrambo pred ruskimi balisti\u010dnimi napadi.<\/p>\n
Nova spodbuda evropski obrambni industriji?<\/p>\n
Za Evropo je ameri\u0161ko opozorilo opomin, da odvisnost od ameri\u0161kih dobavnih verig prina\u0161a tveganja. Reuters je poro\u010dal, da so dobave v okviru FMS \u017ee pred vojno z Iranom pogosto zamujale, kar je v evropskih prestolnicah povzro\u010dalo frustracije in nekatere vlade spodbudilo k razmisleku o oro\u017eju evropske izdelave.<\/p>\n
Gre za preizkus zaupanja v ZDA kot dobaviteljico oro\u017eja in varnostno porokinj\u043e zaveznikov. \u010ce se bodo zamude poglabljale, bi lahko evropske \u010dlanice Nata \u0161e hitreje iskale doma\u010de oziroma evropske alternative, hkrati pa bi se pove\u010dal pritisk na evropsko obrambno industrijo, naj pospe\u0161i proizvodnjo raket, streliva in sistemov zra\u010dne obrambe.<\/p>\n
Za Ukrajino pa so mo\u017ene zamude \u0161e dodatno tveganje. Po navedbah Financial Timesa ameri\u0161ke dobave Kijevu \u017ee zamujajo od za\u010detka vojne z Iranom. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v preteklosti opozarjal, da lahko zamude pri dobavah raket\u00a0ustvarijo kriti\u010dne razmere, v katerih sistemi Patriot med ruskimi napadi ostanejo brez streliva.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Washington naj bi Zdru\u017eeno kraljestvo, Poljsko, Litvo in Estonijo opozoril, da lahko pri\u010dakujejo dolge zamude pri dobavah ameri\u0161kega…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":77584,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[409,23881,4201,333,24061,1391,37,38,64,71,63,3145,404],"class_list":{"0":"post-77583","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-donald-trump","9":"tag-eu-27","10":"tag-himars","11":"tag-iran","12":"tag-nasams","13":"tag-orozje","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenscina","16":"tag-svet","17":"tag-ukrajina","18":"tag-world","19":"tag-zavezniki","20":"tag-zda"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116506303086013273","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/77583","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=77583"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/77583\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/77584"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=77583"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=77583"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=77583"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}