{"id":77887,"date":"2026-05-03T06:05:09","date_gmt":"2026-05-03T06:05:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/77887\/"},"modified":"2026-05-03T06:05:09","modified_gmt":"2026-05-03T06:05:09","slug":"potencial-rasti-vecji-pri-ui-podjetjih-kot-pri-kriptovalutah","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/77887\/","title":{"rendered":"Potencial rasti ve\u010dji pri UI-podjetjih kot pri kriptovalutah"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u010cetrtek
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u010cetrtek je bil na delni\u0161kih trgih zelo pester: na eni strani rast cen nafte (brent) do 126 dolarjev za sod, na drugi strani analiza ve\u010der prej objavljenih poslovnih rezultatov Amazona, Alphabeta, Microsofta in Mete. Fascinantno je, kak\u0161ne astronomske vsote omenjena \u0161tiri velika ameri\u0161ka tehnolo\u0161ka podjetja namenjajo za kapitalske izdatke, predvsem za podatkovne centre in vso infrastrukturo, ki je nujna pri razvoju storitev umetne inteligence. Letos naj bi pri omenjenih podjetjih ti izdatki dosegli 725 milijard dolarjev, kar predstavlja devet slovenskih letnih BDP-jev. Foto: Bloomberg<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Newyor\u0161ka
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNewyor\u0161ka borza vrednostnih papirjev: v petek so dali znak za za\u010detek trgovanja \u010dlani posadke Artemis II. Prej\u0161nji mesec so \u0161li, podobno kot vesoljsko plovilo Orion, tudi te\u010daji nekaterih delnic visoko v nebo, kot re\u010demo strmi rasti te\u010dajev. Foto: Reuters<\/p>\n

Sezona \u010detrtletnih objav je na vrhuncu, minuli teden je kar pet podjetij iz dru\u017eine Veli\u010dastnih 7 objavila svoje rezultate poslovanja med 1. januarjem in 31. marcem 2026. Meta je z dobrimi 56 milijardami dolarjev \u010detrtletnih prihodkov (33-odstotna rast v primerjavi s Q1 2025) presegla pri\u010dakovanja, vendar je na ra\u010dun dodatnih vlaganj v podatkovne centre zvi\u0161ala napoved svojih leto\u0161njih kapitalskih izdatkov, in sicer na 145 milijard dolarjev. So na\u010drti preve\u010d ambiciozni in na koncu iz tega naslova ne bo pravega dobi\u010dka? Delnice so posledi\u010dno v \u010detrtek padle za skoraj deset odstotkov.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Vsesplo\u0161na rast tehnolo\u0161kih velikanov
Preostala “Big Tech” podjetja so \u0161la po objavi rezultatov ve\u010dinoma navzgor. Amazonova rast prihodkov storitev v oblaku je bila najvi\u0161ja v zadnjih 15 \u010detrtletjih (28-odstotna medletna rast), Microsoftovi prihodki, povezani z umetno inteligenco, so na letni ravni presegli 37 milijard dolarjev (123-odstotna rast glede na isto lansko \u010detrtletje), celotni prihodki pa so v primerjavi s prvim lanskim \u010detrtletjem porasli za 18 odstotkov. Alphabet je na ra\u010dun Googlove rasti storitev v oblaku (+63 %) prav tako presegel napovedi. V \u010detrtek je navdu\u0161il \u0161e Apple: \u010detrtletni prihodki so porasli za 17 odstotkov, na 111,2 milijarde dolarjev. Delnice so ob koncu tedna vendarle segle vi\u0161je, kot so bile na za\u010detku leta.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Kljub
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKljub mo\u010dni rasti cen nafte so dobi\u010dki ameri\u0161kih naftnih podjetij upadli, saj so imeli velike izgube pri izvedenih finan\u010dnih instrumentih, s katerimi so se \u017ee prej zavarovali za primer padca cen nafte. \u010ce bi cene nafte res padle, bi zaradi dobi\u010dkov pri izvedenih finan\u010dnih instrumentih to ubla\u017eilo izgube iz osnovne dejavnosti, toda zgodba se je zavrtela v drugo smer. ExxonMobil je poro\u010dal o \u010detrtletnem dobi\u010dku v znesku 4,2 milijarde dolarjev, kar je 46 odstotkov manj kot leto prej, medtem ko je \u010disti dobi\u010dek naftne dru\u017ebe Chevron upadel za 37 odstotkov, na 2,2 milijarde dolarjev. Vseeno so bile to \u0161tevilke, ki so presegle napovedi analitikov, predvsem pa bodo dobi\u010dki mo\u010dno porasli v preostanku leta. V drugem \u010detrtletju naj bi bil na primer dobi\u010dek ExxonMobila vsaj dvakrat vi\u0161ji glede na lansko drugo \u010detrtletje, celoletni dobi\u010dek pa naj bi se zvi\u0161al za 46 odstotkov. Dobi\u010dek Chevrona naj bi se v teko\u010dem \u010detrtletju ve\u010d kot potrojil! Foto: Reuters<\/p>\n

Aprila kar 15-odstotna rast indeksa NASDAQ
Pod \u010drto: vodilna ameri\u0161ka podjetja poslujejo odli\u010dno, zato ni tako nenavadno, da se newyor\u0161ki (in tudi evropski ter azijski) delni\u0161ki indeksi kljub nere\u0161enemu konfliktu z Iranom in izjemno visokimi cenami nafte (brent je za hip dosegel 126 dolarjev) \u0161e naprej gibljejo v bli\u017eini rekordov. Negativen marec je pozabljen, aprila je bila smer strmo navzgor, pri indeksu NASDAQ je bil prej\u0161nji mesec pribitek kar 15-odstoten. “Po ostrem in izjemno hitrem odboju konec marca je rast v najve\u010dji meri poganjal tehnolo\u0161ki sektor, predvsem segment polprevodnikov, ki je v aprilu dosegel ve\u010d kot 30-odstotno rast. Tudi Nvidia najve\u010dje podjetje po tr\u017eni kapitalizaciji je v za\u010detku tedna dosegla novo zgodovinsko vrednost delnice,” je za MMC dogajanje komentiral Domen Kregar iz Ilirike.<\/p>\n

Intelove delnice zvezde meseca aprila
Kregar dodaja: “Zadovoljstvo in optimizem glede gibanja delni\u0161kih trgov je prek dru\u017ebenih omre\u017eij jasno izrazil tudi predsednik Trump, ki je pohvalil podjetje Intel. Spomnimo, da je ameri\u0161ka vlada lani avgusta vanj investirala 8,9 milijarde dolarjev v zameno za pribli\u017eno 10-odstotni dele\u017e, vrednost delnice pa je bila takrat nekaj ve\u010d kot 20 dolarjev. V aprilu se je cena delnice zvi\u0161ala za ve\u010d kot 115 odstotkov in presegla najvi\u0161jo zgodovinsko vrednost, dose\u017eeno pred 26 leti. Cena delnice se trenutno giba pri dobrih 92 dolarjih, vrednost nalo\u017ebe ameri\u0161ke dr\u017eave se je z rastjo ve\u010d kot po\u010detverila.” Vzrok za strmo rast Intela so tudi poslovni rezultati prvega \u010detrtletja, ki so bili bolj\u0161i od vseh napovedi. Odli\u010dne so tudi napovedi za drugo \u010detrtletje.<\/p>\n

PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)<\/p>\n

49.499 to\u010dk (+0,6 %)<\/p>\n

S & P 500 (New York)<\/p>\n

7.230 to\u010dk (+0,9 %)<\/p>\n

NASDAQ (New York)25.114 to\u010dk (+1,1 %)STOXX 600 (Evropa)<\/p>\n

611,6 to\u010dke (+0,15 %)<\/p>\n

DAX (Frankfurt)<\/p>\n

24.292 to\u010dk (+0,7 %)<\/p>\n

Nikkei (Tokio)59.513 to\u010dk (-0,3 %)SBITOP (Ljubljana)2.960 to\u010dk (-0,2 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,47 % (+4 baz. to\u010dke)10-letne ameri\u0161ke obveznicezahtevana donosnost: 4,37 % (+7 baz. to\u010dk)dolarski indeks98,5 to\u010dke (+0,3 %)EUR\/USD<\/p>\n

1,1719 (-0,1 %)<\/p>\n

bitcoin<\/p>\n

78.600 USD (+1,5 %)<\/p>\n

nafta brent<\/p>\n

108,2 USD (+2,7 %)<\/p>\n

nafta WTI101,9 (+8,0 %)zlato4.661 USD (+1,7 %)euribor (6-mese\u010dni; 3-mese\u010dni)2,524 %; 2,199 %
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ameri\u0161ka
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAmeri\u0161ka centralna banka je v sredo obresti pri\u010dakovano (na tretjem sestanku zapored) pustila nespremenjene, torej v razponu med 3,50 in 3,75 odstotka. Guverner Jerome Powell je sporo\u010dil, da bo po izteku svojega mandata (15. maja) ostal v svetu guvernerjev. To je manj\u0161i udarec za Donalda Trumpa, ki je vztrajno pritiskal na Powlla, naj zni\u017ea obrestne mere. Foto: Reuters<\/p>\n

LJSE: Aprila blestele Telekomove delnice
Tudi slovenski delni\u0161ki trg ohranja “dobro kondicijo”. V skraj\u0161anem zadnjem aprilskem tednu je indeks SBITOP sicer izgubil nekaj to\u010dk, a delnice v prvi kotaciji ve\u010dinoma ostajajo blizu svojih vrhov. Domen Kregar: “Izpostaviti velja delnico Telekoma Slovenije, ki je po objavi dobrih rezultatov in pozitivnih napovedi za prihodnje poslovanje v aprilu pridobila ve\u010d kot 20 odstotkov vrednosti. Po\u010dasi tudi vstopamo tudi v obdobje izpla\u010devanja dividend \u2013 pri NLB-ju so objavili predlog, po katerem bi bila dividenda za osem odstotkov vi\u0161ja kot lani.” Uprava in nadzorni svet NLB-ja za prvo leto\u0161nje izpla\u010dilo dividend predlagata 6,92 evra dividende bruto na delnico. Izpla\u010dali bi jih 23. junija. Druga tran\u0161a (ob koncu leta) je predvidena v enakem znesku. <\/p>\n

Kriptovalute navzgor s precej po\u010dasnimi koraki
Razmerje med evrom in dolarjem je na tedenski ravni ostalo nespremenjeno. Tako kot FED tudi Evropska centralna banka ni spreminjala obresti, a bi lahko ukrepala (beri: zvi\u0161ala obresti) \u017ee prihodnji mesec. Bitcoin, ki je marca okreval za 12 odstotkov, se je pred dnevi \u017ee spogledoval z mejo 80 tiso\u010d dolarjev, a je nato popustil. Domen Kregar: “Ob splo\u0161no pozitivnem razpolo\u017eenju na delni\u0161kih trgih je stanje na trgu kriptovalut manj optimisti\u010dno. Bitcoin je \u0161e vedno dale\u010d od svojih vrhov, opaziti ni nobenih znakov evforije. Zdi se, da se je tvegan kapital v veliki meri preselil na delni\u0161ki trg \u2013 predvsem v sektorje, ki se na tak ali druga\u010den na\u010din ukvarjajo z umetno inteligenco. V tem trenutku se zdi, da je potencial rasti ve\u010dji in bolj otipljiv pri podjetjih s podro\u010dja umetne inteligence kot pri tistih iz sveta kriptovalut.”<\/p>\n

Ameri\u0161ki delni\u0161ki trg \u0161e nikoli ni bil tako prevrednoten, merjeno z Buffettovim indikatorjem, ki meri razmerje med celotno tr\u017eno kapitalizacijo delnic v New Yorku in BDP-jem. To razmerje je trenutno pri 232,6 odstotka, kar je najve\u010d v zgodovini (in tudi precej vi\u0161je kot leta 2000 ob zlomu delnic pikakom podjetij).<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u010cetrtek je bil na delni\u0161kih trgih zelo pester: na eni strani rast cen nafte (brent) do 126 dolarjev…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":77888,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,5324,24133,82,4139,3088,84,83,62,37,58,60,38,8023],"class_list":{"0":"post-77887","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-cene-nafte","10":"tag-dobicki","11":"tag-economic","12":"tag-meta","13":"tag-mmc-jev-borzni-komentar","14":"tag-poslovni","15":"tag-poslovni-svet","16":"tag-si","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenia","19":"tag-slovenija","20":"tag-slovenscina","21":"tag-wall-street"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116509142329110054","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/77887","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=77887"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/77887\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/77888"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=77887"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=77887"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=77887"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}