{"id":78008,"date":"2026-05-03T08:43:09","date_gmt":"2026-05-03T08:43:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/78008\/"},"modified":"2026-05-03T08:43:09","modified_gmt":"2026-05-03T08:43:09","slug":"kriza-hujsa-kot-1973-in-2022-skupaj-bomo-v-prihodnje-potovali-vec-s-kolesi-in-z-vlaki-manj-z-letali","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/78008\/","title":{"rendered":"Kriza huj\u0161a kot 1973 in 2022 skupaj. Bomo v prihodnje potovali ve\u010d s kolesi in z vlaki, manj z letali?"},"content":{"rendered":"

<\/p>\n

<\/p>\n

\"-<\/p>\n

Evropska komisija bo v odziv na energetsko krizo, povezano z vojno na Bli\u017enjem vzhodu in v Perzijskem zalivu, vzpostavila mehanizem za spremljanje zalog goriv. \/ Foto: Jaka Gasar<\/p>\n

Kriza huj\u0161a kot 1973 in 2022 skupaj. Bomo v prihodnje potovali ve\u010d s kolesi in z vlaki, manj z letali?<\/p>\n

Smernice EU za spopadanje z energetsko krizo, ki bo verjetno dolga: pospe\u0161itev elektrifikacije in zmanj\u0161anje povpra\u0161evanja po fosilnih gorivih.<\/p>\n

\n 03. 05. 2026, 08.00\n <\/p>\n

Katja Gle\u0161\u010di\u010d<\/p>\n

\u00bbTo je kriza, ki je tako resna kot krizi iz let 1973 in 2022 skupaj,\u00ab je minuli teden poudaril energetski komisar Dan Jorgensen. Podobno resen je Fatih Birol, direktor Mednarodne agencije za energijo: \u00bbKriza zaradi vojne z Iranom je najve\u010dja energetska kriza v zgodovini<\/a>. \u010ce temu dodamo \u0161e krizo z ruskim plinom, je situacija slab\u0161a od vseh predhodnih kriz v zgodovini.\u00ab Posledice napada ZDA in Izraela na Iran \u017ee dodobra vplivajo na na\u0161a gospodinjstva in gospodarstvo in \u0161e bolj bodo. Hormu\u0161ka o\u017eina, skozi katero potuje dobr\u0161en del nafte in plina, gnojil, je bolj ali manj zaprta. V Perzijskem zalivu \u010daka ve\u010d kot sto tankerjev z nafto in ve\u010d kot 15 ladij z uteko\u010dinjenim zemeljskim plinom. Cena nafte je pri 100 dolarjih za sod. Evropska komisija je sporo\u010dila, da je Evropa od za\u010detka vojne marca letos za uvoz fosilnih goriv pla\u010dala dodatnih 24 milijard evrov.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Po<\/p>\n

Kriza na Bli\u017enjem vzhodu<\/p>\n

Vojna spreminja turizem: gostje se umikajo, kaj to pomeni za Slovenijo?<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Tudi \u010de se vojna danes kon\u010da, bomo posledice motenj na energetskih trgih \u0161e dolgo ob\u010dutili tudi v na\u0161ih denarnicah. Ve\u010d mesecev bo minilo, preden se bo proizvodnja vrnila na predvojno raven zaradi \u0161kode na energetskih objektih. V Katarju so uni\u010deni obrati za uteko\u010dinjeni zemeljski plin, ki jih ni mogo\u010de zagnati prej kot v nekaj letih.<\/p>\n

Nabor predlogov, a za \u010dlanice niso obvezni<\/p>\n

Evropska komisija je pripravila sve\u017eenj var\u010devalnih ukrepov in ukrepov za za\u0161\u010dito najbolj ranljivih dr\u017eavljanov ter izpostavljenih gospodarskih panog. \u00bbKer ne moremo predvideti vsega, moramo biti pripravljeni na vse,\u00ab je poudaril komisar Jorgensen. Evropska komisija ugotavlja, da nas najbr\u017e \u010daka dalj\u0161e obdobje vi\u0161jih cen energije, ukrepati je treba hitro in skupaj. V Bruslju pravijo, da so se pri naboru mo\u017enih ukrepov zgledovali po dobrih praksah, ki so jih nekatere \u010dlanice \u017ee uvedle, denimo v \u010dasu covida in energetske krize leta 2022 po napadu Rusije na Ukrajino. V ospredju so vlaganja v \u010diste tehnologije in zmanj\u0161anje odvisnosti od nafte in plina. \u00bbDr\u017eave \u010dlanice spodbujamo, da storijo vse, kar lahko, da se zmanj\u0161a poraba. To bi bilo namre\u010d koristno v trenutni cenovni krizi, hkrati pa bi prepre\u010dilo te\u017eave z oskrbo v prihodnje,\u00ab je povedal komisar. A pripravljeni predlogi niso obvezni. Ali bodo za\u017eiveli v praksi, bo tako odvisno od dr\u017eav \u010dlanic. Slovenija nekaterim predlaganim smernicam \u017ee sledi.<\/p>\n

1. EU bo spremljala zaloge energentov<\/p>\n

V evropski komisiji bodo vzpostavili nekak\u0161no novo opazovalnico za goriva, ki bo spremljala proizvodnjo, uvoz, izvoz in zaloge goriva za rabo v prometu, predvsem letalskem. Tako bodo hitro prepoznali morebitno pomanjkanje in s sprostitvijo naftnih rezerv zagotovili uravnote\u017eeno razdelitev goriva med dr\u017eavami. S \u010dlanicami, dobavitelji goriva, letali\u0161\u010di in letalskimi dru\u017ebami se bodo usklajevali pri iskanju alternativnih dobav letalskega goriva. Prav tako bodo spremljali polnjenje skladi\u0161\u010d plina pred prihodnjo zimo, da bi se izognili dodatnemu porastu cen.<\/p>\n

<\/p>\n

\"-<\/p>\n

Skoki cen<\/p>\n

Rekordne podra\u017eitve goriva po Evropi, Slovenija med redkimi izjemami<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

2. Ugodnej\u0161a obdav\u010ditev elektrike za ranljiva gospodinjstva<\/p>\n

Komisija bo dovolila dr\u017eavne pomo\u010di gospodarstvu in gospodinjstvom, ki jih sedanji energetski kaos najbolj boli. Za za\u0161\u010dito gospodinjstev in podjetij pred povi\u0161anji cen bi lahko dr\u017eave uvedle energetske bone za najbolj ogro\u017eene prebivalce, zni\u017eane elektri\u010dne tarife in tro\u0161arine, omenjajo pa tudi mo\u017enost prepovedi odklopa elektrike.<\/p>\n

3. Spodbujanje javnega prevoza<\/p>\n

EU predlaga zni\u017eanje cen vozovnic ali uvedbo brezpla\u010dnih vozovnic za dolo\u010dene skupine prebivalstva in druge oblike okolju prijaznej\u0161ega prometa. V Sloveniji, denimo, \u017ee imamo brezpla\u010den javni prevoz za upokojence, dijake, \u0161tudente in nekatere druge upravi\u010dence; vlada je ukrep nedavno podalj\u0161ala.<\/p>\n

4. Okoljsko zavedni na\u010din vo\u017enje<\/p>\n

EU poudarja spremembo obna\u0161anja v bolj okoljsko zavedno, tudi majhne spremembe \u0161tejejo. Voziti po\u010dasneje pomeni voziti ceneje. \u017de manj\u0161e zmanj\u0161anje hitrosti se lahko opazno pozna pri porabi goriva zaradi manj\u0161ega upora. Pri vo\u017enji 110 kilometrov na uro namesto 130 se poraba po ocenah zmanj\u0161a za pribli\u017eno 10 do 20 odstotkov, \u010de voznik zmanj\u0161a hitrost na 100 kilometrov na uro, je lahko prihranek \u0161e ve\u010dji.<\/p>\n

5. Okolju prijazna prevozna sredstva<\/p>\n

EU predlaga delodajalcem, da bi poslovna potovanja na kraj\u0161e razdalje preusmerili z letala na vlak. Prav tako spodbuja \u010dlanice, naj ve\u010d vlagajo v razvoj kolesarskih stez in pe\u0161poti, spodbujajo nakupe elektri\u010dnih koles ter odpirajo javno dostopne elektri\u010dne polnilnice. Kjer se da, naj spodbujajo ve\u010d dela od doma in souporabo avtomobila med ve\u010d sodelavci pri prihodu na delo.<\/p>\n

5. Ozave\u0161\u010deno ogrevanje in hlajenje prostorov<\/p>\n

Evropska komisija upravitelje javnih in poslovnih stavb poziva k zni\u017eanju temperature ogrevanja in prilagoditvi nastavitev klimatskih naprav, da se zmanj\u0161a poraba. Podobno naj ravnajo prebivalci tudi doma. V slovenskih gospodinjstvih najve\u010d energije porabimo prav za ogrevanje (58 odstotkov), 16 odstotkov gre za ogrevanje sanitarne vode, skoraj \u0161tiri odstotke za kuhanje in poldrugi odstotek za hlajenje. Preostala petina energije gre za druge namene, so izra\u010dunali na statisti\u010dnem uradu.<\/p>\n

6. Subvencije za okolju prijazne nalo\u017ebe<\/p>\n

Bruselj \u010dlanicam predlaga spodbude, tudi zni\u017eanje davka na dodano vrednost, za energetsko u\u010dinkovite nalo\u017ebe, kot so son\u010dni paneli, toplotne \u010drpalke, menjava kotlov na fosilna goriva ali menjava starih in neu\u010dinkovitih plinskih naprav \u2026 V Sloveniji je Eko sklad nedavno objavil nov javni poziv za subvencije gospodinjstvom, med drugim za zamenjavo starih kurilnih naprav z napravami na lesno biomaso ali s toplotnimi \u010drpalkami ter za izolacijo stavb. Za to je namenjenih dodatnih 23 milijonov evrov. Po zadnjih podatkih se pri nas na kurilno olje ogreva okoli osem odstotkov gospodinjstev, na uteko\u010dinjeni naftni plin pa okoli dva odstotka.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Evropska komisija bo v odziv na energetsko krizo, povezano z vojno na Bli\u017enjem vzhodu in v Perzijskem zalivu,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":78009,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[6481,3589,2352,499,16449,10118,124,10098,881,62,37,58,60,38,2824,24162],"class_list":{"0":"post-78008","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-cena-nafte","9":"tag-energetska-kriza","10":"tag-energetska-ucinkovitost","11":"tag-evropska-komisija","12":"tag-fosilna-goriva","13":"tag-javni-prevoz","14":"tag-ljubljana","15":"tag-obnovljivi-viri-energije","16":"tag-plin","17":"tag-si","18":"tag-slovene","19":"tag-slovenia","20":"tag-slovenija","21":"tag-slovenscina","22":"tag-subvencije","23":"tag-vojna-z-iranom"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116509763782701843","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/78008","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=78008"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/78008\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/78009"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=78008"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=78008"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=78008"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}