{"id":78165,"date":"2026-05-03T12:09:09","date_gmt":"2026-05-03T12:09:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/78165\/"},"modified":"2026-05-03T12:09:09","modified_gmt":"2026-05-03T12:09:09","slug":"ko-vas-lahko-mamljiva-ponudba-za-zaposlitev-drago-stane","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/78165\/","title":{"rendered":"ko vas lahko mamljiva ponudba za zaposlitev drago stane"},"content":{"rendered":"

Brskate po spletu, ko se med novicami, fotografijami znancev in sponzoriranimi objavami pojavi oglas za delo od doma. Ponudba je \u017ee na prvi pogled videti predobra, da bi jo kar tako spregledali: prilagodljiv\u00a0urnik, brez zahtevanih\u00a0izku\u0161enj, zaslu\u017eek pa tak, da se ob njem obi\u010dajna zaposlitev zazdi skoraj nerazumna izbira.<\/p>\n

Tak\u0161ni oglasi se pojavljajo na instagramu, facebooku, v\u010dasih tudi med sponzoriranimi objavami na spletnih straneh. Obljubljajo preprosto administrativno delo, pomo\u010d pri spletni prodaji, ocenjevanje izdelkov, optimizacijo storitev ali sodelovanje z uglednimi podjetji. Vse je oblikovano tako, da deluje dovolj prepri\u010dljivo: logotipi, fotografije zadovoljnih zaposlenih, pravilna sloven\u0161\u010dina, komentarji domnevnih kandidatov, ki zatrjujejo, da so prvi zaslu\u017eek prejeli \u017ee po nekaj dneh.<\/p>\n

V nekaterih primerih se strani predstavljajo kot znana podjetja ali posnemajo njihov vizualni slog, \u010deprav z njimi nimajo nobene povezave. Uporabnik vidi znano ime, lepo oblikovan oglas in komentarje, ki potrjujejo uspe\u0161nost ponudbe.<\/p>\n

Toda za \u0161tevilnimi tak\u0161nimi oglasi ne stoji delodajalec, temve\u010d prevarant. Prvi cilj pogosto niti ni denar, ampak zaupanje. Ko se uporabnik odzove, se komunikacija hitro preseli iz javnega prostora dru\u017ebenih\u00a0omre\u017eij\u00a0na\u00a0zasebne kanale, najpogosteje na\u00a0whatsapp, telegram ali viber. Tam se pojavi \u00bbmentor\u00ab, \u00bbkadrovska svetovalka\u00ab ali \u00bbpredstavnik podjetja\u00ab, ki kandidatu pojasni, da je postopek preprost, da izku\u0161enj ne potrebuje in da lahko za\u010dne delati kar\u00a0takoj.<\/p>\n

Prav ta naglica\u00a0je eden prvih znakov za alarm. Resna zaposlitev praviloma zahteva preverjanje, razgovor, pogodbo, jasne podatke o delodajalcu in delu. Pri prevari pa je vse obrnjeno: \u010dim manj vpra\u0161anj, \u010dim ve\u010d obojestranskega navdu\u0161enja in \u010dim hitrej\u0161i prehod k oddaji podatkov.<\/p>\n

\"Primer<\/p>\n

Slovenski center za kibernetsko varnost SI-CERT \u017ee dlje \u010dasa opozarja na la\u017ene ponudbe za delo od doma, ki se \u0161irijo prek dru\u017ebenih omre\u017eij in spletnih oglasov. Foto: zajem zaslona<\/p>\n

Slovenski center za kibernetsko varnost SI-CERT<\/a> \u017ee dlje \u010dasa opozarja na la\u017ene ponudbe za delo od doma, ki se \u0161irijo prek dru\u017ebenih omre\u017eij in spletnih oglasov. Vzorec je praviloma podoben. Oglas obljublja visok zaslu\u017eek za malo dela, nato pa kandidat prejme povezavo do obrazca, spletne platforme ali zasebne skupine. Tam mu poka\u017eejo domnevne zaslu\u017eke drugih uporabnikov, posnetke zaslona izpla\u010dil in spodbudna sporo\u010dila ljudi, ki naj bi z delom \u017ee uspeli. Gre za psiholo\u0161ko dobro premi\u0161ljen mehanizem: \u010de se zdi, da so drugi \u017ee zaslu\u017eili, uporabnika la\u017eje prepri\u010dajo, da tveganja ni.<\/p>\n

V resnici pa se tu\u00a0\u0161ele za\u010dne. Od kandidata lahko zahtevajo ime, priimek, naslov, telefonsko \u0161tevilko, ban\u010dne podatke, dav\u010dno \u0161tevilko ali fotografijo osebnega dokumenta. V nekaterih primerih ga prosijo celo za selfi z dokumentom, kar naj bi bilo potrebno za \u00bbverifikacijo\u00ab. Toda tak\u0161ni podatki so za prevarante dragocenej\u0161i od enkratnega nakazila. Z njimi lahko odpirajo la\u017ene profile, registrirajo ra\u010dune, izvajajo nove prevare ali posku\u0161ajo v imenu \u017ertve pridobiti dostop do finan\u010dnih storitev. \u017drtev tako pogosto kar nekaj \u010dasa ne ugotovi, da je bila o\u0161kodovana. Prevara se lahko poka\u017ee \u0161ele pozneje, ko so njeni podatki \u017ee uporabljeni drugje.<\/p>\n

Od sanjske slu\u017ebe do la\u017ene platforme<\/p>\n

Posebna oblika teh prevar so tako imenovane sheme task scam, pri katerih uporabniku ponudijo delo z enostavnimi spletnimi nalogami. Kandidat naj bi klikal, ocenjeval izdelke, pisal kratke odzive, \u00bboptimiziral\u00ab hotelske nastanitve ali pomagal izbolj\u0161evati vidnost spletnih trgovin.<\/p>\n

Na za\u010detku lahko sistem deluje presenetljivo resni\u010dno. Uporabnik dobi dostop do platforme, na kateri se mu prikazuje navidezni zaslu\u017eek. V\u010dasih mu prevaranti celo naka\u017eejo manj\u0161i znesek, da ustvarijo ob\u010dutek legitimnosti. Nato pa pride preobrat: za nadaljevanje dela, vi\u0161ji\u00a0zaslu\u017eek\u00a0ali izpla\u010dilo \u017ee \u00bbprislu\u017eenega\u00ab denarja mora \u00bbzaposleni\u00ab\u00a0najprej nekaj pla\u010dati.<\/p>\n

\u010ce je uporabnik podatke \u017ee posredoval, naj hitro ukrepa: oglas prijavi platformi, primer pa lahko prijavi tudi SI-CERT. \u010ce je poslal osebni dokument, naj dogodek prijavi policiji in preveri mo\u017enost zamenjave dokumenta.<\/p>\n

To pla\u010dilo ima razli\u010dna imena. Lahko je depozit, aktivacija ra\u010duna, nakup licence, stro\u0161ek izobra\u017eevanja, tehni\u010dna pristojbina ali za\u010dasno vpla\u010dilo, ki naj bi ga pozneje vrnili. A ko \u017ertev naka\u017ee denar, se zahteve praviloma ne kon\u010dajo. Nasprotno, postajajo vse ve\u010dje in\u00a0tu se prevara najbolj nevarno pribli\u017ea igri na sre\u010do: \u010dlovek je \u017ee vlo\u017eil \u010das, podatke in denar, zato te\u017eje odneha. Upanje, da bo z naslednjim nakazilom kon\u010dno dobil vse nazaj, ga lahko potiska globlje v izgubo.<\/p>\n

Prevaranti pri tem izkori\u0161\u010dajo tudi \u0161ir\u0161e dru\u017ebene razmere. Delo od doma je po pandemiji postalo nekaj obi\u010dajnega, zato obljuba zaposlitve na daljavo ne deluje ve\u010d sumljivo.<\/p>\n

Hkrati je vse ve\u010d ljudi pripravljenih sprejeti dodatno delo, ker pla\u010de ne dohajajo stro\u0161kov \u017eivljenja. Oglas, ki obljublja nekaj sto ali tiso\u010d evrov dodatnega zaslu\u017eka na mesec, zato ne nagovarja nujno naivnosti, temve\u010d stisko. Prav zato so tak\u0161ne prevare posebno problemati\u010dne: napadajo ljudi v trenutku, ko i\u0161\u010dejo re\u0161itev, ne razko\u0161ja.<\/p>\n

Dru\u017ebena omre\u017eja jim dajejo \u0161e dodatno mo\u010d. Sponzorirani oglasi ustvarijo vtis legitimnosti, saj uporabnik pogosto predvideva, da je nekdo tak oglas preveril, preden se mu je prikazal. A v praksi se goljufive objave vedno znova prebijejo skozi filtre velikih platform.<\/p>\n

SI-CERT je \u017ee opozarjal, da se prevarantski oglasi pojavljajo tudi kot pla\u010dane objave na facebooku in instagramu, kjer ciljajo uporabnike v Sloveniji. V nekaterih primerih se strani predstavljajo kot znana podjetja ali posnemajo njihov vizualni slog, \u010deprav z njimi nimajo nobene povezave. Uporabnik vidi znano ime, lepo oblikovan oglas in komentarje, ki potrjujejo uspe\u0161nost ponudbe. To je pogosto dovolj, da klikne.<\/p>\n

Ste za prevaro odgovorni sami?<\/p>\n

Na SI-CERT opozarjajo, da morajo biti uporabniki previdni \u017ee pri ponudbah, ki obljubljajo visok zaslu\u017eek za malo dela, zaposlitev brez izku\u0161enj in hiter za\u010detek brez obi\u010dajnega zaposlitvenega postopka. Sumljivo je, \u010de oglas ne vsebuje jasnih podatkov o delodajalcu, \u010de razpisa ni mogo\u010de najti na uradni spletni strani podjetja ali \u010de se komunikacija hitro preseli na whatsapp, telegram ali viber. Resen delodajalec kandidata praviloma ne zaposli prek klepeta, brez razgovora, pogodbe in preverljivih kontaktov.<\/p>\n

SI-CERT svetuje tudi preverjanje strani, ki oglas objavlja: kdaj je bila ustvarjena, ali je spreminjala ime, iz katerih dr\u017eav jo upravljajo in ali povezave vodijo na uradno domeno podjetja. Posebno sumljivo je, \u010de se ponudnik predstavlja kot znano podjetje, vendar ima malo sledilcev, uporablja slabo sloven\u0161\u010dino in objavlja le sponzorirane vsebine.<\/p>\n

Posebna oblika teh prevar so tako imenovane sheme task scam, pri katerih uporabniku ponudijo delo z enostavnimi spletnimi nalogami.<\/p>\n

Med klju\u010dnimi opozorilnimi znaki\u00a0je tudi ta, da resen delodajalec od kandidata nikoli ne zahteva vnaprej\u0161njega pla\u010dila. \u010ce je treba pred za\u010detkom dela pla\u010dati aktivacijo ra\u010duna, licenco, izobra\u017eevanje, depozit ali \u00bbodklep\u00ab zaslu\u017eka, skoraj zagotovo ne gre za zaposlitev, temve\u010d za prevaro. Enako velja za zahteve po po\u0161iljanju osebnih dokumentov, ban\u010dnih kartic ali drugih ob\u010dutljivih podatkov prek aplikacij za sporo\u010danje.<\/p>\n

\u010ce je uporabnik podatke \u017ee posredoval, naj hitro ukrepa: oglas prijavi odgovornim na platformi ali pa na\u00a0SI-CERT. \u010ce je poslal osebni dokument, naj obvesti\u00a0policijo\u00a0in preveri mo\u017enost menjave dokumenta; \u010de je razkril ban\u010dne podatke ali nakazal denar, naj takoj obvesti \u0161e banko. Pomembno je tudi, da shrani dokaze: povezave, posnetke zaslona, telefonske \u0161tevilke, pogovore in podatke o nakazilih.<\/p>\n

A opozorila imajo svoje meje. Posameznik lahko preverja, dvomi in prijavlja, ne more pa sam ustaviti sistema, v katerem se prevarantski oglasi pojavljajo kot obi\u010dajen del ogla\u0161evalskega trga. Platforme tudi s tak\u0161nimi oglasi\u00a0slu\u017eijo, odgovornost za \u0161kodo pa pogosto ostane pri uporabniku. Prav zato se je treba o teh prevarah pogovarjati brez posmeha. \u017drtve niso nujno neprevidne,\u00a0pogosto so le verjele, da se je v \u010dasu dela na daljavo odprla \u0161e ena prilo\u017enost.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Brskate po spletu, ko se med novicami, fotografijami znancev in sponzoriranimi objavami pojavi oglas za delo od doma.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":78166,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[10144,1522,4916,59,61,62,37,58,60,38,4623],"class_list":{"0":"post-78165","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-oglasi","9":"tag-podjetja","10":"tag-prevara","11":"tag-republic-of-slovenia","12":"tag-republika-slovenija","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina","18":"tag-splet"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116510573500531809","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/78165","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=78165"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/78165\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/78166"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=78165"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=78165"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=78165"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}