{"id":78316,"date":"2026-05-03T15:43:10","date_gmt":"2026-05-03T15:43:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/78316\/"},"modified":"2026-05-03T15:43:10","modified_gmt":"2026-05-03T15:43:10","slug":"kje-imajo-svoje-vojake-in-zakaj-tam","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/78316\/","title":{"rendered":"kje imajo svoje vojake in zakaj tam?"},"content":{"rendered":"

\"April<\/p>\n

Pripadniki 173. zra\u010dne\u00a0brigade, name\u0161\u010dene v Vicenzi, sodelujejo na voja\u0161kem tekmovanju v Casermi Del Din. ZDA imajo v Italiji ve\u010d kot 12.000 aktivnih pripadnikov vojske. V Evropi jih imajo ve\u010d samo v Nem\u010diji. Foto: kopenska vojska ZDA \/ ZUMA \/ Reuters<\/p>\n

Ameri\u0161ki voja\u0161ki prstan v Evropi: kje imajo svoje vojake in zakaj tam?<\/p>\n

V Evropi je enajst tak\u0161nih dr\u017eav, v katerih je stalno name\u0161\u010denih ve\u010d kot sto aktivnih pripadnikov ameri\u0161ke vojske. Najve\u010d jih je v Nem\u010diji, ki je globalno gledano dr\u017eava z drugim najve\u010djim \u0161tevilom ameri\u0161kih vojakov za Japonsko. A na stari celini so name\u0161\u010deni \u0161e marsikje drugje.<\/p>\n

Po svetu je razporejenih ve\u010d kot 170.000 aktivnih pripadnikov ameri\u0161ke\u00a0vojske, to je kar\u00a013 odstotkov vseh. Evropa je med celinami na drugem mestu za Azijo s pribli\u017eno 67.000 aktivnimi ameri\u0161kimi vojaki. Najve\u010d jih je v Nem\u010diji, 36.436,\u00a0ka\u017eejo podatki Pentagonovega podatkovnega centra DMDC za konec decembra lani. \u0160e deset dr\u017eav pa je tak\u0161nih, kjer jih je ve\u010d kot sto.\u00a0Kje v Evropi so torej stalno razporejeni aktivni pripadniki ameri\u0161ke vojske \u2013 in zakaj so tam?<\/p>\n

<\/p>\n

\"President<\/p>\n

Vojna v Iranu<\/p>\n

Trump znova zagrozil Evropi, skepti\u010den je tudi do novega iranskega predloga<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Nem\u010dija: 36.436 vojakov<\/p>\n

Velika ameri\u0161ka voja\u0161ka prisotnost v Nem\u010diji je \u0161e dedi\u0161\u010dina druge svetovne in hladne vojne. Po padcu nacizma so bile ZDA v Nem\u010diji okupacijska sila z ve\u010d kot poldrugim milijonom vojakov. Potem je \u0161tevilo upadalo do hladne vojne, nato spet naraslo in znova za\u010delo padati po padcu berlinskega zidu. Danes imajo ZDA v Nem\u010diji 20 ve\u010djih opori\u0161\u010d. Najve\u010dje je letalsko opori\u0161\u010de blizu Ramsteina, ki\u00a0slu\u017ei tudi kot postaja za prevoz vojakov, opreme in oro\u017eja za operacije na Bli\u017enjem vzhodu in v Afriki ter\u00a0kot poveljstvo ameri\u0161kih letalskih sil v Evropi in Afriki in\u00a0kot Natovo poveljstvo. Blizu Ramsteina v Landstuhlu stoji voja\u0161ka bolni\u0161nica, ki je najve\u010dja ameri\u0161ka bolni\u0161nica zunaj ZDA.<\/p>\n

Italija: 12.662 vojakov<\/p>\n

Italija v Neaplju gosti evropsko poveljstvo ameri\u0161ke mornarice. V Vicenzi je name\u0161\u010dena 173. zra\u010dna brigada s pribli\u017eno 3400 pripadniki. To so enote za hitro posredovanje v Evropi in Afriki. V Avianu, 110 kilometrov od Slovenije, je ameri\u0161ko letalsko opori\u0161\u010de z dvema eskadriljama letal F-16 in z letalskimi enotami za misije\u00a0173. zra\u010dne brigade, navaja ameri\u0161ki voja\u0161ki \u010dasopis Stars and Stripes.<\/p>\n

Zdru\u017eeno kraljestvo: 10.156 vojakov<\/p>\n

ZDA imajo na Otoku petnajst letalskih opori\u0161\u010d, kar je tudi dedi\u0161\u010dina druge svetovne vojne. Ve\u010dina jih je na jugu Anglije. Po navedbah Guardiana so namenjena vzletanju te\u017ekih bombnikov, zra\u010dnih tankerjev za natakanje goriva v zraku, izvajanju globalnih vohunskih operacij, v enem pa je morda zdaj tudi ameri\u0161ko jedrsko oro\u017eje.<\/p>\n

\u0160panija: 3814 vojakov<\/p>\n

Klju\u010dni sta pomorsko opori\u0161\u010de Rota in zra\u010dno opori\u0161\u010de Moron de la Frontera, pi\u0161e\u00a0El Pais. Strate\u0161ko opori\u0161\u010de Rota na atlantski obali severno od gibraltarskih vrat skupno upravljajo ZDA in \u0160panija. Je glavno ameri\u0161ko opori\u0161\u010de v \u0160paniji, glavnino enot predstavljajo mornarica in marinci, nekaj je tudi kopenskih in zra\u010dnih sil. Zra\u010dno opori\u0161\u010de Moron de la Frontera blizu Seville upravlja \u0160panija, ZDA pa imajo lahko tam po sporazumu do 3000 vojakov in civilnega osebja.<\/p>\n

Belgija: 1118 vojakov<\/p>\n

V Belgiji je sede\u017e zveze Nato in poveljstvo zavezni\u0161kih sil za Evropo. Logisti\u010dno oporo jima ponuja letalsko opori\u0161\u010de Chi\u00e8vres Air. V belgijskem zra\u010dnem opori\u0161\u010du Kleine Brogel so name\u0161\u010deni ameri\u0161ko jedrsko oro\u017eje in bombniki B61, primarno pa je to opori\u0161\u010de belgijske vojske.<\/p>\n

Gr\u010dija: 432 vojakov<\/p>\n

Za ameri\u0161ko vojsko in njene\u00a0operacije v vzhodnem Sredozemlju in na Bli\u017enjem vzhodu je najpomembnej\u0161e pomorsko opori\u0161\u010de v Soudi na Kreti, tja so preselili tudi dejavnosti iz drugih delov Gr\u010dije. V zadnjem obdobju so ZDA prisotne tudi v opori\u0161\u010dih Larissa,\u00a0Volos in Aleksandropoli na vzhodu dr\u017eave z naprednimi brezpilotniki, bojnimi helikopterji in vojno mornarico, pi\u0161e tednik\u00a0Parapolitika.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Secretary<\/p>\n

v 6 do 12 mesecih<\/p>\n

ZDA uresni\u010dile gro\u017enje: iz Nem\u010dije bodo umaknile okoli 5000 vojakov<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Nizozemska: 414 vojakov<\/p>\n

Opori\u0161\u010de Brunssum gosti Natovo poveljstvo. V opori\u0161\u010du Volker pa so name\u0161\u010deni ameri\u0161ki bombniki B-61 in jedrsko oro\u017eje. Ameri\u0161ki vojaki so name\u0161\u010deni tudi v nekaterih drugih opori\u0161\u010dih, ni pa v dr\u017eavi ve\u010djih bojnih enot.<\/p>\n

Poljska: 369 vojakov<\/p>\n

Za ameri\u0161ko vojsko je klju\u010dno opori\u0161\u010de Kosciuszko pri Poznanju, njeno prvo uradno na poljskih tleh. Od tam usklajujejo sodelovanje s poljsko vojsko, predvsem pa slu\u017ei kot center za upravljanje enot ameri\u0161ke kopenske vojske od baltskih dr\u017eav do Bolgarije. Mogo\u010de je, da bo del ameri\u0161kih vojakov iz Nem\u010dije preme\u0161\u010den\u00a0na Poljsko. Sicer pa je na Poljskem v \u0161tirih opori\u0161\u010dih \u0161e okoli 10.000 vojakov in drugega osebja v okviru krepitve vzhodnega krila Nata. Niso pa to stalno name\u0161\u010deni vojaki.<\/p>\n

Portugalska: 237 vojakov<\/p>\n

Gre\u00a0za letalsko opori\u0161\u010de Lajes na Azorih sredi Atlantika, ki je izredno pomembna vmesna postaja za letalske operacije.<\/p>\n

Romunija: 153 vojakov<\/p>\n

Ameri\u0161ki vojaki so name\u0161\u010deni v treh opori\u0161\u010dih, najpomembnej\u0161e je letalsko opori\u0161\u010de Mihail Kog\u0103lniceanu, ki je logisti\u010dno vozli\u0161\u010de za Natove operacije. ZDA so se lani odlo\u010dile zmanj\u0161ati \u0161tevilo vojakov v Romuniji, kar je povzro\u010dilo opozorilo pred slabljenjem vzhodnega krila Nata.<\/p>\n

Grenlandija \/ Danska: 133 vojakov<\/p>\n

Ameri\u0161ki vojaki so tam name\u0161\u010deni po sporazumu z Dansko. Med hladno vojno je bilo na ledenem otoku\u00a010.000 ameri\u0161kih vojakov, potem so ZDA \u0161tevilo mo\u010dno zmanj\u0161ale. Ameri\u0161ka voja\u0161ka prisotnost je letos zelo pod drobnogledom zaradi zahtev predsednika Trumpa, da Grenlandija postane ameri\u0161ka.<\/p>\n

Ameri\u0161ki vojaki v aktivni sestavi so prisotni v skoraj vseh dr\u017eavah, ker so vojaki \u2013\u00a0predvsem marinci \u2013 zadol\u017eeni za varovanje veleposlani\u0161tev in drugih ameri\u0161kih diplomatsko-konzularnih predstavni\u0161tev. V\u00a0Sloveniji je bilo decembra lani po podatkih DMCD\u00a011 aktivnih pripadnikov ameri\u0161ke vojske.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Armed<\/p>\n

po nem\u010diji<\/p>\n

Trump grozi S\u00e1nchezu in Melonijevi z umikom ameri\u0161kih vojakov<\/p>\n

<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pripadniki 173. zra\u010dne\u00a0brigade, name\u0161\u010dene v Vicenzi, sodelujejo na voja\u0161kem tekmovanju v Casermi Del Din. ZDA imajo v Italiji…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":78317,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[2855,437,65,66,6079,408,1018,493,1630,1052,20426,7553,37,38,1567,3127,1095,404,446],"class_list":{"0":"post-78316","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-belgija","9":"tag-danska","10":"tag-europe","11":"tag-evropa","12":"tag-grcija","13":"tag-grenlandija","14":"tag-italija","15":"tag-nemcija","16":"tag-nizozemska","17":"tag-poljska","18":"tag-portugalska","19":"tag-romunija","20":"tag-slovene","21":"tag-slovenscina","22":"tag-spanija","23":"tag-tujina","24":"tag-vojska","25":"tag-zda","26":"tag-zdruzeno-kraljestvo"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116511415026420166","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/78316","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=78316"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/78316\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/78317"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=78316"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=78316"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=78316"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}