{"id":78424,"date":"2026-05-03T18:06:10","date_gmt":"2026-05-03T18:06:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/78424\/"},"modified":"2026-05-03T18:06:10","modified_gmt":"2026-05-03T18:06:10","slug":"dreame-vstopa-na-trg-pametnih-telefonov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/78424\/","title":{"rendered":"Dreame vstopa na trg pametnih telefonov"},"content":{"rendered":"

Dreame Technology, kitajski proizvajalec, ki je do zdaj gradil prepoznavnost predvsem na podro\u010dju robotskih sesalnikov (pred kratkim so pri\u0161li tudi v Slovenijo), je napovedal vstop na trg pametnih telefonov. Napoved sama po sebi ne bi bila presenetljiva, \u010de ne bi bila pospremljena z izjemno ambicioznimi koncepti in relativno skromno koli\u010dino preverljivih informacij.<\/p>\n

Bolj izstopajo\u010d model, Aurora Nex LS1, temelji na modularnem pristopu, ki ga industrija posku\u0161a uveljaviti \u017ee ve\u010d kot desetletje, vendar brez ve\u010djega uspeha. Dreame je predstavil sistem magnetnih modulov, ki se pritrdijo na zadnji del naprave, kjer je obi\u010dajno name\u0161\u010den fotografski sklop. Med napovedanimi dodatki so modul s trojno kamero, ki naj bi vklju\u010deval velik 1-pal\u010dni senzor in teleobjektiv z ekvivalentom 115 mm, akcijska kamera, ventilator, satelitski komunikacijski modul in tako imenovani \u00bbSmart Agent Module\u00ab.<\/p>\n

Tak\u0161en pristop spominja na eksperimentalne naprave, kot jih je letos na sejmu MWC predstavil Tecno, vendar je bila tam modularnost jasno opredeljena kot koncept, ne kot komercialni izdelek. Dreame pa namiguje, da naj bi Nex LS1 dejansko pri\u0161el na trg, kar odpira vpra\u0161anje proizvodne kompleksnosti, standardizacije modulov in dolgoro\u010dne podpore. Zgodovina poskusov modularnih telefonov, od Google Project Ara do LG G5, ka\u017ee, da tak\u0161ni sistemi pogosto naletijo na te\u017eave pri sprejemanju med uporabniki.<\/p>\n

\"\"\"\"<\/a><\/p>\n

\"\"\"\"<\/a><\/p>\n

Drugi model, Aurora Lux, predstavlja povsem druga\u010den pristop, kjer je poudarek na vizualni ekstravaganci in personalizaciji. Namesto enega modela gre za serijo razli\u010dnih oblikovalskih izvedb, ki vklju\u010dujejo materiale, kot so usnje, zlato in v nekaterih primerih tudi dragi kamni. Nekateri modeli vklju\u010dujejo celo analogno uro, integrirano v zadnji del telefona, kar dodatno poudarja premik v smeri presti\u017enega segmenta.<\/p>\n

Po navedbah podjetja naj bi obstajalo kar 29 razli\u010dnih razli\u010dic tega modela, kar je iz proizvodnega vidika izjemno zahteven pristop.<\/p>\n

Dreame je ob predstavitvi omenjal tudi nekatere napredne fotografske zmogljivosti, vklju\u010dno z uporabo 200-megapikselnega senzorja in podporo za tehnologijo Lofic, ki omogo\u010da izbolj\u0161ano obdelavo HDR posnetkov. Ta tehnologija se je doslej pojavila le pri najnaprednej\u0161ih napravah, kot sta Honor Magic 8 Pro<\/a> in Xiaomi 17 Ultra<\/a>, kar pomeni, da bi Dreame s tak\u0161no implementacijo takoj vstopil v sam vrh mobilne fotografije.<\/p>\n

\"\"\"\"<\/a><\/p>\n

Oba telefona naj bi poganjal operacijski sistem Aurora AIOS, ki ga Dreame opisuje kot lastno re\u0161itev, osredoto\u010deno na proaktivne storitve. V praksi gre najverjetneje za prilagojeno razli\u010dico operacijskega sistema Android z integriranimi funkcijami umetne inteligence.<\/p>\n

Napovedano je, da bo AIOS na voljo v drugi polovici leta 2026, kar posredno nakazuje tudi \u010dasovni okvir za lansiranje naprav.<\/p>\n

Predstavitev telefonov je bila del \u0161ir\u0161ega dogodka, na katerem je Dreame prikazal tudi druge projekte, vklju\u010dno z elektri\u010dnim avtomobilom, robotskim sistemom za pranje perila in televizorjem z gibljivimi zvo\u010dniki.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Dreame Technology, kitajski proizvajalec, ki je do zdaj gradil prepoznavnost predvsem na podro\u010dju robotskih sesalnikov (pred kratkim so…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":78425,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[62,37,58,60,38,89,90],"class_list":{"0":"post-78424","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-tehnologija","8":"tag-si","9":"tag-slovene","10":"tag-slovenia","11":"tag-slovenija","12":"tag-slovenscina","13":"tag-technology","14":"tag-tehnologija"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116511977173579291","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/78424","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=78424"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/78424\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/78425"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=78424"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=78424"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=78424"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}