{"id":786,"date":"2026-02-22T16:08:09","date_gmt":"2026-02-22T16:08:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/786\/"},"modified":"2026-02-22T16:08:09","modified_gmt":"2026-02-22T16:08:09","slug":"v-assisiju-javnosti-prvic-na-ogled-posmrtni-ostanki-sv-franciska-asiskega","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/786\/","title":{"rendered":"V Assisiju javnosti prvi\u010d na ogled posmrtni ostanki sv. Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: EPA<\/p>\n

Fran\u010di\u0161kovo okostje je tako prvi\u010d na ogled javnosti, v baziliki sv. Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega pa si ga bo mogo\u010de ogledati do 22. marca. Razstavljeni posmrtni ostanki bodo 24 ur na dan strogo nadzorovani z varnostnimi kamerami.<\/p>\n

Posmrtni ostanki le\u017eijo v stekleni vitrini z du\u0161ikom, ob njih pa je napis v latin\u0161\u010dini Corpus Sancti Francisci (v prevodu telo svetega Fran\u010di\u0161ka). Svetnikovi posmrtni ostanki verjetno ne bi mogli biti razstavljeni na primernej\u0161em kraju \u2013 baziliko sv. Fran\u010di\u0161ka so za\u010deli graditi leta 1228, dve leti po Fran\u010di\u0161kovi smrti. Fran\u010di\u0161ek se je rodil leta 1181 kot Giovanni di Bernardone, bil je sin premo\u017enega trgovca z blagom, a se je odpovedal bogastvu in \u017eivljenje posvetil pomo\u010di revnim. Umrl je 3. oktobra 1226.<\/p>\n

Fran\u010di\u0161kanski redovnik in vodja pisarne fran\u010di\u0161kanskega samostana v Assisiju za komuniciranje z javnostjo Giulio Cesareo je izrazil upanje, da bo ogled tako vernikom kot tistim, ki ne verujejo, dragoceno do\u017eivetje, pi\u0161e portal Guardian. Cesareo je \u0161e dejal, da je “po\u0161kodovano” in “iztro\u0161eno” stanje kosti znak, da se je sveti Fran\u010di\u0161ek “popolnoma predal” svojemu \u017eivljenjskemu delu.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: EPA<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t“Bazilike ne bomo razsvetljevali kot stadiona”<\/p>\n

Strokovnjaki ocenjujejo, da tak\u0161na predstavitev okostja ne bi smela vplivati na njihovo ohranjenost. “Vitrina je zaprta, zato ni stika z zunanjim zrakom. V resnici ima enake pogoje kot v grobnici,” pravi Cesareo. Po njegovih besedah tudi ve\u010dja izpostavljenost svetlobi ne bi smela imeti ve\u010djih posledic. “Bazilike ne bomo razsvetljevali kot stadiona. Nismo na filmski sceni,” je pristavil.<\/p>\n

Od 13. stoletja Fran\u010di\u0161kovo zadnje po\u010divali\u0161\u010de<\/p>\n

Fran\u010di\u0161kovi posmrtni ostanki so v baziliki skoraj od za\u010detka \u2013 tja so jih prepeljali \u017ee leta 1230, vendar pa so svetnikovo grobnico znova odkrili \u0161ele leta 1818, ko so v strogi tajnosti izvedli izkopavanja. Poleg prej\u0161njih ekshumacij, ki so jih izvedli za znanstvene preiskave, so bile kosti svetega Fran\u010di\u0161ka razstavljene le enkrat, in sicer leta 1978, vendar zgolj en dan in za zelo omejeno ob\u010dinstvo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: EPA<\/p>\n

V stekleni vitrini le\u017eijo relikvije od leta 1978, ta je polo\u017eena v kovinski zaboj, ki le\u017ei v svetnikovi grobnici v kripti bazilike. Zaboj je za\u0161\u010diten z dodatno neprebojno in protivlomno stekleno vitrino.<\/p>\n

V pri\u010dakovanju ve\u010d sto tiso\u010d obiskovalcev<\/p>\n

\u017de prvi dan se je pred baziliko za ogled posmrtnih ostankov sv. Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega vila vrsta ljudi, v samostanu pa pri\u010dakujejo ve\u010d sto tiso\u010d obiskovalcev. Ogled si je \u017ee zdaj rezerviralo pribli\u017eno 400.000 ljudi, ki prihajajo z vseh koncev sveta, sporo\u010dajo iz fran\u010di\u0161kanskega samostana. “Prevladujejo obiskovalci iz Italije, ob teh pa so \u0161e Brazilci, Severnoameri\u010dani in Afri\u010dani.”<\/p>\n

Bazilika v Assisiju je primer zgodnje italijanske gotike, v njej pa sta zgornja in spodnja cerkev ter kripta, katerih stene prekrivajo poslikave nekaterih najpomembnej\u0161ih italijanskih slikarjev \u2013 Cimabueja<\/a>, njegovega slavnega u\u010denca Giotta, pa tudi Simoneja Martinija in Pietra Lorenzettija.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: EPA<\/p>\n

Leta 1997 je obmo\u010dje prizadel potres, ki je povzro\u010dil tudi veliko \u0161kodo v spomenikih Assisija \u2013 v baziliki sv. Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega je bil potres usoden za strop zgornje cerkve, ki se je zru\u0161il in pod seboj pokopal \u0161tiri ljudi, med njimi dva fran\u010di\u0161kanska redovnika.<\/p>\n

Tudi sicer se v postnem \u010dasu in dneh okoli velikono\u010dnih praznikov v kraju zgosti \u0161tevilo obiskovalcev \u2013 med tednom v tem \u010dasu jih je v baziliki obi\u010dajno 1000 na dan, ob koncih tedna pa 4000. Zdaj pa fran\u010di\u0161kani pri\u010dakujejo do 15.000 obiskovalcev med tednom in do 19.000 ob sobotah in nedeljah. “Od samega za\u010detka, \u017ee od \u010dasa katakomb, so kristjani \u010dastili posmrtne ostanke mu\u010dencev, relikvije mu\u010dencev, in tega nikoli niso do\u017eivljali kot ne\u010desa mra\u010dnega,” pravi Cesareo.<\/p>\n

Sveti Fran\u010di\u0161ek je zavetnik Italije in 4. oktobra bodo znova uvedli dr\u017eavni praznik, s katerim bodo zaznamovali 800. obletnico njegove smrti.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\"
\n\t\t\t\t\t\t\t<\/a>
\n\t\t\t\t\t\t\t Foto: EPA<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\"
\n\t\t\t\t\t\t\t<\/a>
\n\t\t\t\t\t\t\t Foto: EPA<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\"
\n\t\t\t\t\t\t\t<\/a>
\n\t\t\t\t\t\t\t Foto: EPA<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Foto: EPA Fran\u010di\u0161kovo okostje je tako prvi\u010d na ogled javnosti, v baziliki sv. Fran\u010di\u0161ka Asi\u0161kega pa si ga…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":787,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[698,700,37,38,699,64,63],"class_list":{"0":"post-786","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-assisi","9":"tag-bazilika","10":"tag-slovene","11":"tag-slovenscina","12":"tag-sv-francisek-asiski","13":"tag-svet","14":"tag-world"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/786","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=786"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/786\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/787"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=786"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=786"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=786"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}