{"id":78997,"date":"2026-05-04T08:28:10","date_gmt":"2026-05-04T08:28:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/78997\/"},"modified":"2026-05-04T08:28:10","modified_gmt":"2026-05-04T08:28:10","slug":"kako-zveni-knjizevnost-vizionarsko-zlovesce-tudi-humorno","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/78997\/","title":{"rendered":"Kako zveni knji\u017eevnost?\u00a0Vizionarsko, zlove\u0161\u010de, tudi humorno \u2026"},"content":{"rendered":"<p>&#8220;Zato obenem, ko do\u017eivljamo triumf \u010dlovekove ustvarjalnosti, sodo\u017eivljamo tudi kulminacijo \u010dlovekove mizerije, ko namre\u010d \u010dlovek dvajsetega stoletja grozi svetu s povrnitvijo v paleolitsko pu\u0161\u010davo,&#8221; je \u0161e dodal.<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n<p>Mineva sto let, odkar se je 8. maja rodil literarni kritik in esejist Mitja Mejak, tudi urednik Uredni\u0161tva literarnih oddaj Radia Ljubljana v letih 1952 do prezgodnje smrti 28. avgusta 1975. \u010cetrt stoletja je spremljal novosti slovenskega leposlovja in svoje prodorne kritike objavljal v periodiki, na radiu, nato pa jih je zbral v dveh Knji\u017eevnih kronikah. Literarni eseji o sodobnikih so leta 1977 iz\u0161li v knjigi Portreti. Oddajo o Mitji Mejaku je leta 1996 pripravil France Vurnik, v njej je avtorjeva zgodnja pesem in izbor odlomkov iz Mejakovih kritik.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/65963138.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/65963138.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/65963138.jpg\" title=\"Claire Keegan (1968). Foto: Wikipedia Commons\" alt=\"Claire Keegan (1968). Foto: Wikipedia Commons\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tClaire Keegan (1968). Foto: Wikipedia Commons<\/p>\n<p>&#8220;Elizabeth Corso, devet let. Izginila 9. septembra s svojega doma v okolici Eugena v Oregonu. Nazadnje je bila oble\u010dena v rde\u010do mikico in modre kavbojke. \u010ce ste jo videli, prosim, pokli\u010dite &#8230;&#8221;<\/p>\n<p>Leta 1968 rojena Claire Keegan \u017eivi odmaknjeno na skrajnem jugovzhodu Irske, v okro\u017eju Wexford. \u010ceprav ne objavlja pogosto, je njeno ime v literarnih krogih zelo cenjeno; za svoja dela namre\u010d prejema najve\u010dje nagrade. Izdala je \u0161tiri kratkoprozne zbirke in kratek roman. \u017de prvi knjigi, zbirki kratkih zgodb Antarktika iz leta 1999 in \u010cez modra polja iz leta 2007, sta dosegli tako reko\u010d kultni status in avtorico ustoli\u010dili za mojstrico kratke pripovedne forme. V Literarnem ve\u010deru bomo sli\u0161ali zgodbi iz prve zbirke Kjer je voda najgloblja in Potnolistna juha. Literarni ve\u010der je leta 2022 pripravil Andrej Peric, ki je zgodbi tudi prevedel, odlomke interpretirata igralca Gregor Gruden in Tja\u0161a \u017deleznik, re\u017eiserka je bila Ana Krauthaker.<\/p>\n<p>&#8220;\u2026 in \u010de je bilo sonce visoko v \/ zenitu ali zakrito v hranjenju mr\u010da \/ v mi\u0161ici \/ ki jo napaja na\u0161 strah, \/ takrat morda je \/ na povr\u0161je priplavalo nekaj \u010demur \/ so v preteklosti nadeli imena upanja \u2026&#8221;<\/p>\n<p>Bla\u017e Bo\u017ei\u010d (1991) je vsestranski ustvarjalec, ki jezik obvladuje na ve\u010d na\u010dinov: po eni strani kot priznan pesnik, po drugi kot prevajalec iz \u0161tevilnih jezikov, tako \u017eivih kot histori\u010dnih. S poezijo se je za\u010del ukvarjati \u017ee zgodaj, leta 2011 je iz\u0161el snopi\u010d njegovih pesmi z naslovom Gr\u010d, dve leti pozneje pa \u0161e njegova prva pesni\u0161ka zbirka z naslovom Potem smo si vranice odprli na ne\u017eno valujo\u010di livadi. Za zbirko Mle\u010dek, \u017ebunje: grobovi v njem iz leta 2022 je prejel Jenkovo nagrado. Bla\u017e Bo\u017ei\u010d pa se ne ukvarja zgolj s pisano besedo, zavezan je tudi glasbi oziroma zvoku in to se izra\u017ea tudi v ritmiki njegove poezije. Njegov pesni\u0161ki opus predstavlja Silvija \u017dnidar, pesmi interpretira Urban Kuntari\u010d, oddajo je re\u017eirala Ana Krauthaker.<\/p>\n<p>&#8220;\u0160e zmeraj pa se \u017eivo spominjam Toneta Seli\u0161karja. \u2026 U\u010dil nas je sloven\u0161\u010dino, zato je bil vsak dan v razredu. In bil nam je za razrednika. &#8220;Barabe!&#8221; nas je ozmerjal, kadar smo napletli kako neumnost, v ravnateljevi pisarni nas je pa potlej zagovarjal, da jo je marsikdo odnesel z manj\u0161im ukorom, kakor se mu je obetal skraja.&#8221;<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.rtvslo.si\/n\/157926\" class=\"image-link image-heading image-container container-16-9\" data-large=\"https:\/\/img.rtvcdn.si\/_up\/archive\/Kultura\/knjige\/zorman7.jpg\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/zorman7_thumb.jpg\" class=\"image-preview\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica<br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.rtvslo.si\/n\/157926\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">Umrl je Ivo Zorman<\/a><\/p>\n<p>Pred stotimi leti se je 3. maja na Gori pri Komendi rodil pisatelj Ivo Zorman, avtor ve\u010d kot 40 proznih del za odrasle in mladino, ve\u010d radijskih iger in televizijske komedije. V romanih je pisal predvsem o svoji generaciji, zaznamovani z vojno in povojnim dogajanjem, najve\u010d pozornosti pa je pritegnil z romanom Draga moja Iza, po katerem je bil posnet celove\u010derni film z enakim naslovom. Mladost je pre\u017eivel v Kamniku in na to obdobje se nana\u0161ajo njegovi spomini, objavljeni v knjigi Lectovo srce. Nekaj jih bo prebral igralec Gregor Zorc.<\/p>\n<p>&#8220;Druga polovica delavnice je minila v okrnjeni zasedbi. Bratranca sekretarke so namre\u010d zaposlili, zato ni ve\u010d imel \u010dasa za ustvarjanje, sinjeoki pa je imel intenzivne vaje za nastop z bendom.&#8221;<\/p>\n<p>Na valovih humorja se tokrat zibljemo s kratko zgodbo Mateje Perpar, ki se navezuje se tudi na praznik dela \u2013 govori namre\u010d o ne\u010dem, kar marsikdo \u0161e dandanes ne \u0161teje za pravo delo. Kdor si torej drzne re\u010di, da pisanje ni delo, temu avtorica odgovarja humorno, a tudi resno \u017ee z naslovom Pisanje je resna stvar. Zgodbo interpretira igralec Uro\u0161 Poto\u010dnik.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\tLiterarne oddaje med 3. in 9. majem<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tNedelja, 3. maj<br \/>Humoreska tega tedna \u2013 14.00 (Ars) <br \/>Fran Mil\u010dinski: O modnih podobah, Radio in Revije <\/p>\n<p>Spomini, pisma in potopisi \u2013 19.30 (Ars)<br \/>Ivo Zorman: Spomini na mladost<\/p>\n<p>Literarni portret \u2013 22.05 (Ars)<br \/>Bla\u017e Bo\u017ei\u010d \u2013 &#8220;lebdeli in padali, ko bomo ob hudi uri krenili na pot&#8221; <\/p>\n<p>Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)<br \/>Ernesto Cardenal: Pomlad, ki di\u0161i po Nikaragvi <\/p>\n<p>Ponedeljek, 4. maj<br \/>Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)<br \/>James Schuyler: Dan se po\u010dasi za\u010denja <\/p>\n<p>Torek, 5. maj<br \/>Literarni ve\u010der \u2013 21.00 (Ars)<br \/>Mitja Mejak \u2013 ob 100. obl. rojstva<\/p>\n<p>Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi))<br \/>Primo\u017e \u010cu\u010dnik: Moje ti\u0161ine <\/p>\n<p>Sreda, 6. maj<br \/>Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)<br \/>Robert Bly: Krompir<\/p>\n<p>\u010cetrtek, 7. maj<br \/>Literarni ve\u010der \u2013 21.05 (Prvi)<br \/>Ivan Cankar: Vrhni\u0161ki prostori <\/p>\n<p>Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)<br \/>Alejandra Pizarnik: Dela in no\u010di <\/p>\n<p>Petek, 8. maj<br \/>Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)<br \/>Milan Kle\u010d: Gremo na morje <\/p>\n<p>Sobota, 9. maj<br \/>Izbrana proza \u201318.00 (Ars)<br \/>Koen Peeters: Veliki evropski roman <\/p>\n<p>Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)<br \/>Alojz Gradnik: De profundis<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"&#8220;Zato obenem, ko do\u017eivljamo triumf \u010dlovekove ustvarjalnosti, sodo\u017eivljamo tudi kulminacijo \u010dlovekove mizerije, ko namre\u010d \u010dlovek dvajsetega stoletja grozi&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":78998,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[114,522,24354,24356,24355,62,37,58,60,38,115],"class_list":["post-78997","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-entertainment","tag-kako-zveni-knjizevnost","tag-literarne-oddaje","tag-program-ars","tag-prvi","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116515366715471708","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/78997","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=78997"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/78997\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/78998"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=78997"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=78997"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=78997"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}