{"id":79133,"date":"2026-05-04T10:30:09","date_gmt":"2026-05-04T10:30:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/79133\/"},"modified":"2026-05-04T10:30:09","modified_gmt":"2026-05-04T10:30:09","slug":"slovenija-po-bdp-ju-na-prebivalca-na-sredini-lestvice-po-zadovoljstvu-prebivalcev-na-drugem-mestu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/79133\/","title":{"rendered":"Slovenija po BDP-ju na prebivalca na sredini lestvice, po zadovoljstvu prebivalcev na drugem mestu"},"content":{"rendered":"<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/66171763.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/66171763.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/66171763.jpg\" title=\"V Sloveniji \u017eivi vsak dvestoti prebivalec EU-ja. Foto: BoBo\" alt=\"V Sloveniji \u017eivi vsak dvestoti prebivalec EU-ja. Foto: BoBo\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tV Sloveniji \u017eivi vsak dvestoti prebivalec EU-ja. Foto: BoBo<\/p>\n<p>Na dan Evrope, ki ga praznujemo 9. maja, zaznamujemo sprejetje Schumanove deklaracije iz leta 1950, ki je postavila temelje dana\u0161nje Evropske unije (EU). V 27 dr\u017eavah \u010dlanicah je na za\u010detku lanskega leta \u017eivelo nekaj ve\u010d kot 450 milijonov prebivalcev, od tega v Sloveniji, ki se je EU-ju pridru\u017eila 1. maja 2024, 2.130.850 ali 0,5 odstotka prebivalstva EU-ja. Unija meri 4,2 milijona kvadratnih kilometrov, Slovenija pa z 20.271, kar prav tako obsega 0,5 odstotka celotne povr\u0161ine EU-ja.<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n<p>Z najugodnej\u0161o starostno sestavo med sedemindvajseterico se je lani lahko pohvalila Irska \u2013 mlaj\u0161ih od 15 let je bilo 18,5 odstotka njenih prebivalcev, starej\u0161ih od 64 let pa 15,7 odstotka, kar je bil drugi najmanj\u0161i dele\u017e v EU-ju, za Luksemburgom, kjer ta dele\u017e zna\u0161a 15,2 odstotka, so sporo\u010dili iz Sursa. Po drugi strani je imela najve\u010dji dele\u017e starej\u0161ih (24,7 odstotka) Italija, ki ima ob tem tudi najmanj\u0161i dele\u017e mladih prebivalcev (11,9 odstotka). Slovenija se je najbolj pribli\u017eala povpre\u010dju EU-ja. Mladih je bilo 14,5 odstotka prebivalcev, starej\u0161ih 22,1 odstotka, starih od 15 do 64 let pa preostalih 63,4 odstotka.<\/p>\n<p>Slovenija po BDP-ju na prebivalca pribli\u017eno na sredini letvice<\/p>\n<p>Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let je lani v Sloveniji zna\u0161ala 78,3 odstotka, kar je za 2,1 odstotne to\u010dke nad povpre\u010djem EU-ja. Najvi\u0161ja stopnja delovne aktivnosti med \u010dlanicami je bila na Malti (83,6 odstotka), najni\u017eja pa v Italiji (67,6 odstotka). Med mladimi (15\u201329 let) je bila najvi\u0161ja na Nizozemskem (79,9 odstotka), najni\u017eja pa prav tako v Italiji (33,1 odstotka). V Sloveniji je stopnja v tej starostni skupini dosegla 47,1 odstotka, kar je bilo za 2 odstotni to\u010dki pod povpre\u010djem EU-ja.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.rtvslo.si\/n\/778135\" class=\"image-link image-heading image-container container-16-9\" data-large=\"https:\/\/img.rtvcdn.si\/_up\/upload\/2022\/10\/11\/66024906.jpg\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/66024906_thumb.jpg\" class=\"image-preview\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica<br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.rtvslo.si\/n\/778135\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">Eurostat: Slovenija lani med dr\u017eavami z najve\u010djim skokom stro\u0161kov dela v EU-ju<\/a><\/p>\n<p>BDP na prebivalca je v Sloveniji medtem lani zna\u0161al 33.060 evrov, kar je bilo pod povpre\u010djem EU-ja, ki je zna\u0161alo 41.600 evrov oz. nekaj manj kot \u0161tiri petine njegove vrednosti. Slovenija se je s tem uvrstila pribli\u017eno na sredino lestvice, saj je imelo 14 \u010dlanic EU-ja vi\u0161je, 12 pa ni\u017eje vrednosti. Luksembur\u0161ki BDP-ja na prebivalca je obsegal \u0161tirikrat toliko kot slovenski, medtem ko je bil bolgarski od slovenskega za polovico manj\u0161i, so sporo\u010dili s Sursa.<\/p>\n<p>Dele\u017e oseb, izpostavljenih tveganju socialne izklju\u010denosti, je bil med \u010dlanicami EU-ja predlani najmanj\u0161i na \u010ce\u0161kem (11,3 odstotka), sledila je Slovenija (14,4 odstotka). Najvi\u0161jo stopnjo &#8211; dvakrat tolik\u0161no kot v Sloveniji &#8211; so imeli v Bolgariji (30,3 odstotka), EU-povpre\u010dje pa je zna\u0161alo 20,9 odstotka..<\/p>\n<p>Na zasebnih potovanjih okoli dve tretjini prebivalcev EU-ja<\/p>\n<p>Na vsaj eno zasebno potovanje z najmanj eno preno\u010ditvijo sta se predlani odpravili nekaj manj kot dve tretjini (65,4 odstotka) prebivalcev EU-ja, starih 15 let ali ve\u010d. Takih potovanj so se v najve\u010djem dele\u017eu udele\u017eili prebivalci Nizozemske (83,6 odstotka), v najmanj\u0161em pa prebivalci Romunije (27,7odstotka), medtem ko je na tak\u0161na potovanja od\u0161lo 64,3 odstotka prebivalcev Slovenije.<\/p>\n<p>Dalj\u0161ih potovanj, tj. z najmanj \u0161tirimi preno\u010ditvami, se je udele\u017eila okoli polovica prebivalcev EU (52,4 odstotka) in Slovenije (51,1 odstotka). Med preostalimi \u010dlanicami so se na tak\u0161na potovanja v najve\u010djem dele\u017eu odpravili prebivalci Luksemburga (76,0 odstotka), najmanj pa Romunije (12,1 odstotka).<\/p>\n<p>Prebivalci Slovenije na drugem mestu po zadovoljstvu z \u017eivljenjem<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.rtvslo.si\/n\/780968\" class=\"image-link image-heading image-container container-16-9\" data-large=\"https:\/\/img.rtvcdn.si\/_up\/upload\/2026\/01\/27\/67013629.jpg\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/67013629_thumb.jpg\" class=\"image-preview\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica<br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.rtvslo.si\/n\/780968\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">Slovenija tudi lani med dr\u017eavami EU-ja z najni\u017ejim tveganjem rev\u0161\u010dine<\/a><\/p>\n<p>Prebivalci Slovenije, stari 16 let ali ve\u010d, so splo\u0161no zadovoljstvo z \u017eivljenjem predlani ocenili povpre\u010dno s 7,7 (na lestvici od 0 do 10), kar je bila druga najvi\u0161ja ocena v EU-ju. Enako zadovoljni so bili v Romuniji, \u0161e bolj pa na Finskem (7,8). Kot najmanj zadovoljne z \u017eivljenjem so se ocenili prebivalci Bolgarije (6,2). Razlike po spolu so bile pri teh ocenah zelo majhne ali pa jih ni bilo \u2013 v Sloveniji je povpre\u010dna ocena pri mo\u0161kih zna\u0161ala 7,6 in pri \u017eenskah 7,7.<\/p>\n<p>Po zadnjih podatkih Eurostata je bilo leta 2023 v \u010dlanicah EU-ja zavr\u017eene povpre\u010dno 129 kilogramov hrane na prebivalca. Najve\u010d odpadne hrane je nastalo na Cipru (286 kilogramov), sledili sta Danska (261 kilogramov) in Gr\u010dija (201 kilogram), najmanj pa v \u0160paniji (54 kilogramov), sledila je Slovenija. Pri nas so se zavrgle 164.803 tone odpadne hrane ali povpre\u010dno 78 kilogramov na prebivalca. Kot so ob tem pojasnili na Sursu, k odpadni hrani \u0161tejemo tako u\u017eitni kot neu\u017eitni del (olupki, kosti, ko\u0161\u010dice, jaj\u010dne lupine itd., ki niso primerni za prehrano ljudi).<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V Sloveniji \u017eivi vsak dvestoti prebivalec EU-ja. Foto: BoBo Na dan Evrope, ki ga praznujemo 9. maja, zaznamujemo&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":79134,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[24198,500,65,66,37,60,38,556],"class_list":{"0":"post-79133","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-dan-evrope","9":"tag-eu","10":"tag-europe","11":"tag-evropa","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenija","14":"tag-slovenscina","15":"tag-surs"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116515846403783569","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/79133","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=79133"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/79133\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/79134"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=79133"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=79133"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=79133"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}