{"id":79179,"date":"2026-05-04T11:07:06","date_gmt":"2026-05-04T11:07:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/79179\/"},"modified":"2026-05-04T11:07:06","modified_gmt":"2026-05-04T11:07:06","slug":"po-dolgem-iskanju-odprli-tajni-podzemni-bunker-iz-leta-1968","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/79179\/","title":{"rendered":"po dolgem iskanju odprli tajni podzemni bunker iz leta 1968"},"content":{"rendered":"<p>    <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/05\/04\/826936\/Orig-iStock-1499400677-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/05\/04\/826936\/Orig-iStock-1499400677-600.webp\" class=\"main-gallery-image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Wide-iStock-1499400677-1000.webp.webp\" alt=\"Pogled v temni hodnik jedrskega zakloni\u0161\u010da. Slika je simboli\u010dna. \/ Foto: Istock\"\/><\/p>\n<p>Pogled v temni hodnik jedrskega zakloni\u0161\u010da. Slika je simboli\u010dna. \/ Foto: Istock<\/p>\n<p>Srhljiva najdba: po dolgem iskanju odprli tajni podzemni bunker iz leta 1968<\/p>\n<p>Medtem ko so druge dr\u017eave gradile mre\u017ee za re\u0161evanje civilistov, je imela izolirana podzemna postaja samo en srhljiv namen \u2013 opazovati prihod apokalipse.<\/p>\n<p>Na strmem, vetrovnem rtu, ki se dviga nad vodami Severnega morja, se ru\u0161evine gradu Scarborough \u017ee stoletja upirajo \u010dasu. Kamniti zidovi iz 12. stoletja so pre\u017eiveli obleganja med angle\u0161ko dr\u017eavljansko vojno in neizprosno erozijo, toda pod njimi, skrita pod plastjo zemlje in\u00a0trave, je vse do nedavnega le\u017eala pri\u010da povsem druga\u010dne vrste vojne.<\/p>\n<p>Marca letos so arheologi namre\u010d predrli ru\u0161o in odkrili ostanek britanske jedrske paranoje. Na\u0161li so strogo varovan in desetletja pozabljen podzemni bunker iz \u010dasa hladne vojne.<\/p>\n<p>    <a class=\"se-card__wrap se-card--link\" href=\"https:\/\/www.dnevnik.si\/novice\/svet\/nemcija-pripravlja-seznam-bunkerjev-in-gradnjo-novih-zaklonisc-2704296\/\" data-upscore-url=\"\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" class=\"se-image se-image--card\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Wide-3-873130-400.webp.webp\" alt=\"A kitchen inside the so-called 'Honecker Bunker' is pictured in Prenden some 50 kilometres north of the German capital Berlin, August 1, 2008. The bunker officially called 'Objekt 17\/5001', finished in the year 1983, has around 400 rooms at 6500 square metres on three floors and is opened to the public for the next three months.   REUTERS\/Tobias Schwarz   (GERMANY)\"\/><\/p>\n<p>Nevarnost vojne<\/p>\n<p>Nem\u010dija pripravlja seznam bunkerjev in gradnjo novih zakloni\u0161\u010d<\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n<p>  Skoraj \u0161estdeset let je bila lokacija betonskega zakloni\u0161\u010da izgubljena v arhivih in je zbledela iz kolektivnega spomina. Ko so raziskovalci organizacije English Heritage s pomo\u010djo georadarja in starih na\u010drtov po dveh dneh izkopavanj kon\u010dno naleteli na vhod, so te\u017eka lesena vrata \u0161e vedno trdno stala v te\u010dajih, s \u0161e vedno ohranjeno barvo. \u010ceprav je notranjost preplavila podtalnica, ki sega skoraj do stropa, je prostor ostal srhljivo nedotaknjen \u2013 zamrznjena \u010dasovna kapsula iz leta 1968, ko je bil bunker po kratkem obdobju delovanja zape\u010daten.<\/p>\n<p>Odkritje pod srednjeve\u0161ko trdnjavo je resda arheolo\u0161ka kurioziteta, vendar pa je tudi spomin na eno najbolj napetih obdobij moderne zgodovine. Bunker je bil del obse\u017ene\u00a0mre\u017ee pribli\u017eno 1500 podzemnih opazovalnic, ki jih je po vsej Veliki Britaniji ob vrhuncu jedrske gro\u017enje postavila Organizacija Zdru\u017eenega kraljestva za opozarjanje in spremljanje (UKWMO).<\/p>\n<p>Njegov namen ni bil re\u0161evanje obupanih civilistov. Njegova naloga je bila zgolj bele\u017eenje konca sveta.<\/p>\n<p>V tem klavstrofobi\u010dnem prostoru bi ob izbruhu jedrskega konflikta bivali trije prostovoljci Kraljevega opazovalnega korpusa (ROC). Opremljeni z zalogami za pi\u010dlih \u0161tirinajst dni bi morali opazovati in bele\u017eiti lokacije jedrskih eksplozij ter meriti radioaktivno sevanje. Postaja v Scarboroughu, zgrajena okoli leta 1963 in ena zadnjih v celotnem omre\u017eju, je imela zaradi svoje obalne lege specifi\u010dno strate\u0161ko nalogo. Vojaki bi v primeru nevarnosti oprezali za sovjetskimi jedrskimi detonacijami v morju. Takratni voja\u0161ki strategi so se namre\u010d upravi\u010deno bali, da bi Moskva posku\u0161ala spro\u017eiti uni\u010dujo\u010de cunamije, ki bi opusto\u0161ili angle\u0161ko obalo.<\/p>\n<p>Strokovnjaki zdaj pripravljajo zahteven postopek iz\u010drpavanja vode iz poplavljenega bunkerja. \u0160ele ko bo gladina padla, bodo arheologi lahko vstopili in v popolnosti dokumentirali opremo, ki na stenah in policah morda \u0161e vedno \u010daka na prostovoljce.<\/p>\n<p>\u017divljenje v pri\u010dakovanju apokalipse bi bilo vse prej kot udobno. Tony Metcalf, nekdanji prostovoljec ROC, je za revijo <a href=\"https:\/\/www.smithsonianmag.com\/smart-news\/why-is-a-cold-war-bunker-buried-underneath-this-medieval-english-castle-in-case-of-nuclear-armageddon-180988561\/\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">Smithsonian<\/a> slikovito opisal brutalno realnost teh prostorov, ki niso imeli urejenega ogrevanja: \u00bbBilo je samo golo betonsko zakloni\u0161\u010de in po petih ali \u0161estih urah sedenja v njem je postalo resni\u010dno\u00a0mrzlo.\u00ab<\/p>\n<p>Odkritje na obalah Yorkshira hkrati razkriva osupljiv kontrast med britanskim pristopom k civilni za\u0161\u010diti in strategijami preostalega sveta. Medtem ko je paranoi\u010dni re\u017eim v Albaniji za svojo populacijo zgradil neverjetnih 750.000 bunkerjev in je \u0160vica globoko v gori zgradila predor Sonnenberg\u00a0za 20.000 ljudi, vlada v Londonu nikoli ni resneje investirala v za\u0161\u010dito mno\u017eic.<\/p>\n<p>Dr. Luke Bennett, vi\u0161ji predavatelj na univerzi Sheffield Hallam in strokovnjak za hladnovojno infrastrukturo, poudarja, da Britanci \u00bbnikoli niso imeli prave, iskrene namere porabiti ogromnih vsot denarja za gradnjo prostranih podzemnih objektov, kamor bi se v primeru jedrske vojne zateklo prebivalstvo\u00ab. Re\u0161itev Zdru\u017eenega kraljestva je bila cenej\u0161a in bolj fatalisti\u010dna. Zana\u0161ali so se skoraj izklju\u010dno na opozarjanje in nadzor civilnih prostovoljcev.<\/p>\n<p>Za sam rt v Scarboroughu ta hladnovojni ostanek predstavlja najnovej\u0161i sloj v ve\u010d kot \u0161tiri tiso\u010dletja dolgi\u00a0voja\u0161ki zgodovini. Obmo\u010dje, poseljeno \u017ee okoli leta 2100 pred na\u0161im \u0161tetjem, je videlo bronastodobne naselbine, v 4. stoletju so Rimljani zgradili mogo\u010den signalni stolp, v 12. stoletju pa je pod Viljemom Debelim in kasneje kraljem Henrikom II. zrasla mogo\u010dna trdnjava. Na istem mestu je med prvo svetovno vojno stala topni\u0161ka baterija.<\/p>\n<p>\u00bbTa lokacija slu\u017ei kot strate\u0161ka opazovalnica \u017ee tiso\u010dletja,\u00ab je pojasnil Kevin Booth, vodja zbirk pri organizaciji English Heritage,\u00a0\u00bbod Rimljanov pa vse do betonskega zakloni\u0161\u010da iz \u0161estdesetih let prej\u0161njega stoletja, iz katerega so opazovali prihod\u00a0konca\u00a0sveta.\u00ab<\/p>\n<p>Strokovnjaki zdaj pripravljajo zahteven postopek iz\u010drpavanja vode iz poplavljenega bunkerja. \u0160ele ko bo gladina padla, bodo arheologi lahko vstopili in v popolnosti dokumentirali opremo, ki na stenah in policah morda \u0161e vedno \u010daka na prostovoljce, ki pa jih zaradi sre\u010dnega obrata zgodovine nikoli ni bilo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pogled v temni hodnik jedrskega zakloni\u0161\u010da. Slika je simboli\u010dna. \/ Foto: Istock Srhljiva najdba: po dolgem iskanju odprli&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":79180,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[3621,9532,24392,1547,19320,24393,24391,37,38,64,3998,441,63,1130],"class_list":{"0":"post-79179","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-arheologija","9":"tag-bunker","10":"tag-english-heritage","11":"tag-hladna-vojna","12":"tag-jedrska-groznja","13":"tag-jedrski-konflikt","14":"tag-scarborough","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenscina","17":"tag-svet","18":"tag-velika-britanija","19":"tag-vojaska-strategija","20":"tag-world","21":"tag-zgodovina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116515992033934447","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/79179","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=79179"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/79179\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/79180"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=79179"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=79179"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=79179"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}