\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
![\"O](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/67040140.jpg\" "\\"O")
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n
\t\t\t\t\t\t\t\t\tO Anne Boleyn vemo, da je o\u010darala Henrika VIII., da je bila mama ene najslovitej\u0161ih vladaric v zgodovini, Elizabete I., in da je bila usmr\u010dena leta 1536 \u2013 ne vemo pa \u010disto natan\u010dno, kak\u0161na je bila na videz. \u010ce ima ra\u010dunalni\u0161ki program prav, je skica na fotografiji morda njena podoba. Foto: Royal Collection Trust<\/p>\n
No, nova analiza je pokazala, da je do zdaj “anonimna” portretiranka morda vendarle tragi\u010dno usmr\u010dena kraljica, druga, ki je do zdaj veljala za Anne Boleyn, pa njena mama.<\/p>\n
\t\t\t\t\t\t\t\t \t\t\t\t\t\t\t\t\tSkica iz Windsorja je bila \u017ee v 18. stoletju ozna\u010dena za portret Anne Boleyn, a ra\u010dunalni\u0161ka primerjava upodobitev ka\u017ee, da je to najverjetneje njena mama. Foto: Royal Collection Trust<\/p>\n Deli spadata v kraljevo zbirko umetnosti in sta znani kot Skica iz Windsorja in Neidentificirana \u017eenska. Znova so ju pod drobnogled vzeli raziskovalci Univerze v Bradfordu, ki so ugotovili, da so risbi morda narobe katalogizirali \u017ee v 18. stoletju, in nato se je ta “nesporazum” obdr\u017eal ve\u010d sto let.<\/p>\n Akademi\u010darka Karen Davies, ki se posve\u010da Holbeinovemu opusu \u2013 ta \u0161teje ve\u010d kot 80 del \u2013 je od nekdaj dvomila o Skici iz Winsdorja, ki portretiranko upodobi v profilu. \u017denska je svetle polti in rde\u010dih las, \u010deprav zgodovinski viri o Anne Boleyn pri\u010dajo, da je imela temne lase. (Po pisavi sode\u010d je napis na skici o\u010ditno iz 18. stoletja, “sumljivo” pa je tudi to, da je portretiranka oble\u010dena zelo preprosto.)<\/p>\n V resnici je Holbeinova zbirka znana po nedoslednih oznakah: upodobitev Anninega bratranca Henryja Howarda je bila arhivirana kot slika njegovega o\u010deta. V \u0161tudiji, ki jo je objavila v marcu, Davies ocenjuje, da manj kot 15 odstotkov te zbirke lahko podkrepimo z dokumentacijo iz \u010dasa nastanka.<\/p>\n Ra\u010dunalnik bolje vidi vzorce in podobnosti “Ogledali smo si celo zbirko in slike primerjali med seboj, da je nastala ogromna matrica,” je postopek poenostavil Ugail. “Slike, ki so si bile med seboj blizu, je program zbral v gru\u010de.” Algoritem je preu\u010dil tudi slike Anninih znanih sorodnikov, na primer Elizabete I., da se je nau\u010dil prepoznavati sorodne poteze.<\/p>\n Neidentificirana \u017eenska je bila razvr\u0161\u010dena v gru\u010do “Boleyn-Howard”, Skica iz Windsorja pa je bolj podobna od prej znanim upodobitvam Elizabeth Howard, matere Anne Boleyn.<\/p>\n Brez dokon\u010dnih odgovorov \t\t\t\t\t\t\t\t \t\t\t\t\t\t\t\t\tAnne Boleyn je Henrikova druga \u017eena postala leta 1533, a sre\u010da ni trajala dolgo. Tri leta pozneje je bila na podlagi obto\u017eb pre\u0161u\u0161tva, incesta in izdaje obsojena na smrt in obglavljena. Foto: Wikipedija<\/p>\n V Skladu kraljeve zbirke ugotovitev analize uradno ne komentirajo, so pa poudarili, da je vsako ukvarjanje z deli dobrodo\u0161lo. Predstavnik za javnost je v imenu Sklada poudaril, da je bila identiteta neznanke \u017ee dolgo predmet ugibanj. “S tem, da kraljevo zbirko odpiramo za javnost in dajemo na razpolago za raziskave, pozdravljamo poglobljene razprave in nove informacije.”<\/p>\n \t\t\t\t\t\t\t\t\t \t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica Portreti pripadnikov tudorske dinastije, ki jih je naslikal Hans Holbein, veljajo za najlep\u0161e primerke renesan\u010dne umetnosti na Otoku. Holbein se je sicer rodil v Augsburgu v Nem\u010diji, nato slu\u017eboval v Baslu in se naposled preselil v Anglijo, kjer je zaslovel kot portretist.<\/p>\n Celinsko Evropo je Holbein zapustil, da bi pobegnil pred politi\u010dnim vrtincem reformacije, a je na koncu, ironi\u010dno, pristal v ozra\u010dju paranoje in vsesplo\u0161ne sumni\u010davosti na dvoru Henrika VIII. Kralj se je, kot vemo, hotel lo\u010diti od Katarine Aragonske, da bi se lahko poro\u010dil z Anne Boleyn; ker pape\u017e tega ni hotel odobriti, je razkol pripeljal do angle\u0161ke reformacije. Holbein je naslikal tako Thomasa Mora, ki je bil usmr\u010den leta 1535, kot tudi Anne Boleyn, ki jo je enaka usoda doletela leto pozneje.<\/p>\n Politi\u010dna propaganda je bila skrita tudi v umetnosti \t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n
Mo\u010di je zato zdru\u017eila s Hassanom Ugailom, direktorjem centra za vizualne izra\u010dune na Univerzi v Bradfordu; Ugail je namre\u010d razvil model umetne inteligence, ki prepoznava avtorstvo del starih mojstrov. Pohvali se lahko \u017ee s tem, da je njegov program pri sliki, ki je stroki desetletja povzro\u010dala te\u017eave, s precej\u0161njo gotovostjo ovrgel Rafaelovo avtorstvo.<\/p>\n
Karen Davies upa, da bo nova analiza “znova odprla razpravo” o teh dveh upodobitvah – pravzaprav kar o celem Holbeinovem opusu. “Mislim, da smo zdaj zastavili vpra\u0161anje. Ne gre za to, da bi posku\u0161ali kaj kategori\u010dno trditi, ne pravim, da je dilema enkrat za vselej re\u0161ena. Upam pa, da je to za\u010detek \u0161ir\u0161e razprave o ponovni presoji Holbeinovih del.”<\/p>\n
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSlavni portret Anne Boleyn je v resnici odgovor na o\u010ditke \u010darovni\u0161tva<\/a><\/p>\n
Vsi ohranjeni portreti Anne Boleyn so nastali po njeni smrti, kar pomeni, da je \u0161e te\u017eje dolo\u010diti, kak\u0161na je bila zares na videz \u2013 njena podoba je zato \u017ee ve\u010d stoletij predmet ugibanj in fascinacije.<\/p>\n
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n