{"id":79880,"date":"2026-05-04T23:52:22","date_gmt":"2026-05-04T23:52:22","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/79880\/"},"modified":"2026-05-04T23:52:22","modified_gmt":"2026-05-04T23:52:22","slug":"prevajalec-ki-si-je-zgodbo-kar-izmislil-namesto-da-bi-jo-prevedel","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/79880\/","title":{"rendered":"Prevajalec, ki si je zgodbo kar izmislil, namesto da bi jo prevedel"},"content":{"rendered":"<p>    <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/05\/04\/826991\/Orig-216710-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/05\/04\/826991\/Orig-216710-600.webp\" class=\"main-gallery-image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Wide-216710-1000.webp.webp\" alt=\"vampir, drakula Christopher Lee\"\/><\/p>\n<p>Znameniti roman so Islandci prebirali v druga\u010dni razli\u010dici. Foto: arhiv Dnevnika<\/p>\n<p>Prevajalec, ki si je zgodbo kar izmislil, namesto da bi jo prevedel<\/p>\n<p>Znani roman Drakula je bil na Islandiji dolgo poznan v posebni obliki. Prevajalec klasi\u010dnega romana Brama Stokerja je namre\u010d namesto prevoda zgodbo prilagodil nordijskemu pogledu in tako v stari island\u0161\u010dini namesto originala ustvaril svoje prikrito delo.<\/p>\n<p>Uporabniki dru\u017ebenih omre\u017eij\u00a0so v zadnjih tednih delili zanimivo zgodbo:\u00a0ve\u010d kot 100 let star prevod romana Drakula naj bi bil v resnici le plod domi\u0161ljije prevajalca.<\/p>\n<p>A poznavalci islandske knji\u017eevnosti so opozorili, da je trditev, da je bila islandska razli\u010dica romana iz leta 1900 popolnoma druga\u010dna od originala in da so to ugotovili \u0161ele 100 let kasneje, zavajajo\u010da. Kot so pojasnili, islandsko besedilo ni bilo neposredno zasnovano na izvirnem angle\u0161kem tekstu, ampak je le prirejen prevod starej\u0161ih \u0161vedskih besedil.<\/p>\n<p>Na zgodbo so prvi\u010d opozorili uporabniki twitterja, ki so \u017ee leta 2021 zapisali, da je nekdo Drakulo prevedel v island\u0161\u010dino, nato pa je minilo ve\u010d kot 100 let, preden je kdo opazil, da je avtor napisal fikcijsko predelavo zgodbe, ki si jo je izmislil sam.<\/p>\n<p>Odkrili \u0161ele \u010dez 100 let<\/p>\n<p>Roman Drakula, ki ga je napisal irski pisatelj Bram Stoker in so ga prvi\u010d izdali\u00a0leta 1897, danes velja za klasi\u010dno delo v \u017eanru\u00a0grozljivk\u00a0in je pripomogel k popularizaciji vampirske folklore v angle\u0161ko govore\u010dem svetu. Prav tako je navdihnil \u017eivahno akademsko raziskovanje dru\u017ebenih in kulturnih tem, ki jih roman obravnava, pa tudi Stokerjevega \u017eivljenja in nastanka romana Drakula.<\/p>\n<p>Ena izmed posebej zanimivih to\u010dk je obstoj alternativnih razli\u010dic romana, ki so bile objavljene v island\u0161\u010dini in \u0161ved\u0161\u010dini ob\u00a0prelomu\u00a020. stoletja.<\/p>\n<p>Do leta 2010 knjiga Makt Myrkranna\u00a0ni bila prevedena iz island\u0161\u010dine, zato so\u00a0domnevali, da gre zgolj za skraj\u0161ani prevod Stokerjevega izvirnega angle\u0161kega besedila. Vendar je neki islandski raziskovalec odkril, da se je vsebina knjige drasti\u010dno razlikovala od izvirne vsebine Drakule; nastopili so\u00a0namre\u010d novi\u00a0liki, spolnost pa je postala bolj eksplicitna.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Znameniti roman so Islandci prebirali v druga\u010dni razli\u010dici. Foto: arhiv Dnevnika Prevajalec, ki si je zgodbo kar izmislil,&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":79881,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[24579,24580,23438,37,38,64,63],"class_list":{"0":"post-79880","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-drakula","9":"tag-klasika","10":"tag-prevod","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenscina","13":"tag-svet","14":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116519000125953657","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/79880","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=79880"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/79880\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/79881"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=79880"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=79880"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=79880"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}