{"id":80043,"date":"2026-05-05T05:33:06","date_gmt":"2026-05-05T05:33:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/80043\/"},"modified":"2026-05-05T05:33:06","modified_gmt":"2026-05-05T05:33:06","slug":"nova-pravila-eu-razgalila-strukturne-vrzeli-pri-porocanju-o-okoljskem-odtisu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/80043\/","title":{"rendered":"Nova pravila EU razgalila strukturne vrzeli pri poro\u010danju o okoljskem odtisu."},"content":{"rendered":"

V zadnjih letih so podatkovni centri postali hrbtenica sodobne digitalne dru\u017ebe, vendar njihovo delovanje v ozadju ostaja zavito v tan\u010dico skrivnosti. Evropska unija je z novo direktivo o energetski u\u010dinkovitosti posku\u0161ala to spremeniti in od operaterjev zahtevala natan\u010dno poro\u010danje o porabi energije, vode ter drugih klju\u010dnih okoljskih kazalnikih. Prvi rezultati tega ambicioznega na\u010drta pa so razkrili skrb vzbujajo\u010do realnost: ve\u010dina evropskih podatkovnih centrov ni sposobna ali pripravljena posredovati podatkov, ki bi omogo\u010dili realno oceno njihovega vpliva na okolje.<\/p>\n

\"Nova<\/p>\n

Analiza poro\u010dil je pokazala globok razkorak med regulativnimi zahtevami in dejanskim stanjem na terenu. Le pribli\u017eno tretjina (36 %) vseh objektov, ki bi morali oddati podatke v centralno bazo, je to dejansko storila. \u0160e bolj presenetljivo je, da so nekatere dr\u017eave \u010dlanice povsem odpovedale pri zbiranju informacij, kar onemogo\u010da vzpostavitev enotnega standarda za primerjavo u\u010dinkovitosti. Operaterji so se ob tem soo\u010dali s te\u017eavami pri dostopu do lastnih metri\u010dnih podatkov, kar ka\u017ee, da sektor pogosto deluje brez jasnega pregleda nad svojim ekolo\u0161kim odtisom.<\/p>\n

Podatki, ki so bili oddani, so pogosto pomanjkljivi ali polni napak, od napa\u010dnih merskih enot do povsem nelogi\u010dnih vrednosti pri porabi virov. Medtem ko je skupna poraba elektri\u010dne energije \u0161e nekako dokumentirana, se zaplete pri kompleksnej\u0161ih meritvah, kot sta izraba odve\u010dne toplote in poraba vode za hlajenje. To je \u0161e posebej problemati\u010dno v \u010dasu, ko se zaradi razmaha umetne inteligence pri\u010dakuje strma rast potreb po procesorski mo\u010di in s tem po hlajenju.<\/p>\n

Kljub za\u010detnim pomanjkljivostim zbrani nabor podatkov ponuja prvi konkretnej\u0161i vpogled. Povpre\u010den evropski podatkovni center razpolaga s 17 MW name\u0161\u010dene IT-mo\u010di, njegova celotna letna poraba energije pa zna\u0161a pribli\u017eno 19,8 milijona kWh. Od tega ve\u010dino, okoli 15,4 milijona kWh, porabi neposredno ra\u010dunalni\u0161ka oprema. Zanimivi so tudi podatki o naravnih virih, saj povpre\u010dna poraba vode presega 21 milijonov kubi\u010dnih metrov, medtem ko uporaba obnovljivih virov energije dosega pribli\u017eno 16,8 milijona kWh.<\/p>\n

Vendar se v teh povpre\u010djih skriva past, ki zamegljuje \u0161ir\u0161o sliko panoge. Ko pogledamo mediano porabe energije, ta strmoglavo pade na nekaj manj kot 8 milijonov kWh, kar predstavlja velik odklon od matemati\u010dnega povpre\u010dja. Tak\u0161na razlika jasno ka\u017ee, da na celotno statistiko mo\u010dno vpliva pe\u0161\u010dica gigantskih objektov in ekstremni odkloni, ki umetno zvi\u0161ujejo skupne vrednosti.<\/p>\n

Kritiki opozarjajo, da je netransparentnost deloma posledica mo\u010dnega lobiranja tehnolo\u0161kih velikanov, ki so si zagotovili dolo\u010dila o tajnosti podatkov. Javnosti in raziskovalcem so tako dostopni le agregirani podatki na nacionalnih ravneh, medtem ko podrobnosti o posameznih objektih ostajajo skrite. Evropa se soo\u010da s paradoksom: \u010deprav \u017eeli postati vodilna v zeleni transformaciji, nima orodij, da bi prisilila svoje digitalne velikane k prevzemanju odgovornosti za njihov nara\u0161\u010dajo\u010di energetski apetit.<\/p>\n

\nNaro\u010di<\/a>
\n se na redna tedenska ali mese\u010dna obvestila o novih prispevkih na na\u0161i spletni strani!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V zadnjih letih so podatkovni centri postali hrbtenica sodobne digitalne dru\u017ebe, vendar njihovo delovanje v ozadju ostaja zavito…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":80044,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[500,1449,62,37,58,60,38,89,90],"class_list":{"0":"post-80043","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-tehnologija","8":"tag-eu","9":"tag-podatkovni-centri","10":"tag-si","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenia","13":"tag-slovenija","14":"tag-slovenscina","15":"tag-technology","16":"tag-tehnologija"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116520341080238182","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/80043","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=80043"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/80043\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/80044"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=80043"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=80043"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=80043"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}