{"id":80060,"date":"2026-05-05T05:52:10","date_gmt":"2026-05-05T05:52:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/80060\/"},"modified":"2026-05-05T05:52:10","modified_gmt":"2026-05-05T05:52:10","slug":"banka-ali-borza-kje-vas-denar-dela-za-vas","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/80060\/","title":{"rendered":"Banka ali borza \u2013 kje va\u0161 denar dela za vas?"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Kako
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKako do finan\u010dne varnosti? Foto: TV Slovenija\/posnetek zaslona<\/p>\n

Ve\u010dina ljudi ima ob besedi borza v glavi precej filmsko sliko tega prostora \u2013 dvorane, napolnjene z borznimi posredniki, ki mrzli\u010dno in predvsem glasno ter z razli\u010dnimi kretnjami sklepajo posle. Podoba izhaja iz zgodovinskih na\u010dinov trgovanja, dana\u0161nja stvarnost pa je precej druga\u010dna: ve\u010dina trgovanja poteka tiho, prek ra\u010dunalnikov in algoritmov. “Marsikdo si borzo \u0161e vedno predstavlja tudi kot nekak\u0161no ‘igro na sre\u010do’, kjer ljudje bodisi hitro obogatijo bodisi hitro izgubijo denar. Resnica je tudi tu nekje vmes: borza vklju\u010duje tveganje, vendar je nikakor ne moremo ena\u010diti z igralni\u0161tvom, saj je uspeh po navadi povezan z znanjem, potrpe\u017eljivostjo in dolgoro\u010dnim pristopom,” pravi Marko Bomba\u010d, predsednik uprave Ljubljanske borze.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Rezultat poslovanja na borzi je odvisen tudi od dveh tr\u017enih trendov: bikovskega in medvedjega. Bikovskega trenda se borzniki razveselijo, saj ta pomeni rast te\u010dajev, pri medvedjem trendu pa smo pri\u010da padanju delnic. “Izraz bikovski trend izhaja iz na\u010dina, kako bik napade: z rogovi od spodaj navzgor, izraz medvedji trend pa ponazarja medveda, ki s \u0161apo udari navzdol,” pojasnjuje Bomba\u010d.<\/p>\n

In kaj je borza v resnici? V osnovi gre za organiziran trg, na katerem ljudje in podjetja kupujejo in prodajajo finan\u010dne instrumente, kot so delnice, obveznice, skladi in druge nalo\u017ebe. Predstavljamo si ga lahko kot prostor, danes ve\u010dinoma digitalen, kjer se sre\u010dujeta ponudba in povpra\u0161evanje po kapitalu. Brez nje bi bilo bistveno manj investicij, inovacij in mo\u017enosti za posameznike, da sodelujejo pri gospodarski rasti.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Bla\u017e
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tBla\u017e Hribar. Foto: TV Slovenija\/posnetek zaslona<\/p>\n

Ljubljanska borza trenutno cveti, \u010deprav ni bilo vedno tako. Bla\u017e Hribar, borzni poznavalec in certificirani finan\u010dni analitik, trenutno rast pripisuje ve\u010d dejavnikom: “Ljubljanska borza v zadnjih dveh letih in pol res cveti. Vrednost delnic, ki kotirajo na njej, je ve\u010d kot podvojena, kar je res nekaj izjemnega. Da smo pri\u0161li do tega, je bilo potrebno ugodno vrednotenje, solidna gospodarska rast in dobro poslovanje borznih zdru\u017eb. To je bil pravi temelj. Potem pa smo v zadnjih letih dobili \u0161e malo spodbude slovenske dr\u017eave, ministrstva za finance. Izdajale so se ljudske obveznice, veliko smo govorili o novih var\u010devalnih ra\u010dunih, kar je vzbudilo radovednost slovenske javnosti in na Ljubljansko borzo pripeljalo nove vlagatelje.”<\/p>\n

Na kaj moramo biti pozorni, ko se prvi\u010d podamo med delni\u010darje?<\/p>\n

Svetovalci na borzi pravijo, da je veliko odvisno \u017ee od tega, kako sposobni oziroma pripravljeni smo sprejemati tveganje, da cena delnic s\u010dasoma lahko tudi pade oziroma da cene delnic nihajo. Ko pa \u017ee naredimo prvi korak in se odlo\u010dimo poslovati z delnicami, ima borzni poznavalec Bla\u017e Hribar za nas dva nasveta: “Najprej svetujem razpr\u0161itev delnic. Vem, da je to splo\u0161en nasvet, ampak ga ne morem dovolj poudariti. Ne ena delnica, ne dve delnici, ne ena dr\u017eava, ne ena panoga, ampak ve\u010d delnic, ve\u010d panog, ve\u010d dr\u017eav. Drugo, kar bi poudaril, pa je postopno vstopanje na trg. \u010ce imate torej privar\u010devan neki znesek \u2013 morda ste ga podedovali ali vam ga je nekdo podaril \u2013, ga ni najbolj smiselno vsega vlo\u017eiti naenkrat, ampak je bolje iti postopoma in v nakup delnic vsak mesec vlo\u017eiti del tega zneska.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: TV Slovenija\/posnetek zaslona<\/p>\n

Tiso\u010dkrat ve\u010dja od ljubljanske je newyor\u0161ka borza, ki velja za eno najvplivnej\u0161ih na svetu. Narekuje ritem na preostalih finan\u010dnih trgih, saj je znano, da se dogajanje na Wall Streetu po navadi preslika tudi drugam. “Na newyor\u0161ki borzi kotirajo najve\u010dja podjetja, ne samo ameri\u0161ka, tudi svetovna. Na Manhattnu v New Yorku zraven borze stoji tudi znameniti bik, turisti pa ga radi obiskujejo in se fotografirajo pred njim. Bik je simbol borznega optimizma in tudi tamkaj\u0161nja borza je simbol vzpona ameri\u0161kega kapitalizma, zato velja za osrednji delni\u0161ki trg,” pomen newyor\u0161ke borze povzame Toma\u017e Okorn, borzni komentator<\/a> na MMC RTV Slovenija. Na borzah pa se ne trguje samo z vrednostnimi papirji, ampak tam kotira veliko kmetijskih izdelkov in potreb\u0161\u010din, od p\u0161enice, \u017eita, gnojil in proizvodov kmetijstva do razli\u010dnih industrijskih kovin \u2013 \u017eeleza, cinka, niklja in plemenitih kovin, med katerimi je najbolj priljubljeno zlato. Poznamo pa tudi kriptoborze.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: TV Slovenija\/posnetek zaslona<\/p>\n

Marsikdo se ob vstopu na borzo, ko postane delni\u010dar nekega podjetja, spra\u0161uje, ali mora podrobno spremljati gospodarsko dogajanje tega podjetja, gospodarstva na splo\u0161no in tudi geopoliti\u010dno dogajanje v svetu. Borzni poznavalec Hribar ima tudi za to vpra\u0161anje odgovor: “Ni nujno, v resnici je to pogosto celo \u0161kodljivo. Klju\u010dni nasvet za dolgoro\u010dno uspe\u0161no vlaganje je, da premo\u017eenje razpr\u0161ite primerno svojemu profilu tveganja, potem pa se dr\u017eite na\u010drta, ki ste ga naredili skupaj s svetovalcem, da pridete do svojega cilja.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Gost
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGost Toma\u017e Okorn. Foto: TV Slovenija\/posnetek zaslona<\/p>\n

Nihanja so na borzah stalnica, borza pa se lahko tudi zlomi in cene delnic dramati\u010dno padejo. V prvi polovici 17. stoletja so npr. tulipani tako obnoreli Nizozemce, da so kupovali \u010debulice s tako imenovanimi terminskimi pogodbami, torej po danes dolo\u010deni ceni za \u010debulice tulipanov, ki bodo dobavljene \u010dez nekaj mesecev. Posebej iskani so bili pisani tulipani. Ti so bili, kot se je izkazalo pozneje, oku\u017eeni z virusom, ki je povzro\u010dal raznobarvne proge. Cene so hitro rasle in prilo\u017enost so zaslutili \u0161pekulanti, ki so ra\u010dunali, da bodo tulipane dra\u017eje prodali. Tako so iste, \u0161e nezrasle \u010debulice ve\u010dkrat na dan zamenjale lastnika. Na vrhuncu evforije je ena sama \u010debulica tulipana dosegla neverjetno vrednost desetletnega zaslu\u017eka obrtnika. V nekem trenutku pa je zmanjkalo potencialnih kupcev in cene so strmoglavile.<\/p>\n

Tulipomanija velja za prvi zabele\u017eeni borzni zlom v zgodovini. Pozneje smo do\u017eiveli \u0161e ve\u010d tak\u0161nih prenapihnjenih borznih balonov, ki so jim sledili zlomi. Tudi v Sloveniji smo med letoma 2006 in 2008 enega do\u017eiveli in pre\u017eiveli. Ljubljanska borza trenutno cveti, po mnenju borznih poznavalcev pa se po obdobju res visokih donosov pri\u010dakuje rahla umiritev.<\/p>\n

Razmeroma ugodno in priporo\u010dljivo, predvsem za male vlagatelje na za\u010detku poti, je tudi vlaganje v tako imenovane indeksne sklade ETF, \u0161e razlaga Bla\u017e Hribar in pojasnjuje: “Gre za ko\u0161arico delnic, s katero ob nakupu enega sklada dose\u017eete takoj\u0161njo razpr\u0161itev po svetu in po razli\u010dnih panogah, odvisno od tega, za kak\u0161en sklad ETF, kak\u0161en indeksni sklad gre. To je dobra in ugodna pot do razpr\u0161ene ko\u0161arice delnic.”<\/p>\n

Kaj pa banke?
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Miha
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMiha Mihi\u010d. Foto: TV Slovenija\/posnetek zaslona<\/p>\n

\u010ce se od delovanja borz preusmerimo \u0161e k bankam \u2013 kako dobro v resnici poznamo njihov ustroj in delovanje ter ali so na\u0161e predstave, npr. ob najemu posojila, o tem, kaj banka dejansko je in kaj nam lahko omogo\u010di, v\u010dasih nerealne? Miha Mihi\u010d, ban\u010dni strokovnjak in poznavalec notranjega ustroja banke, potrjuje, da imajo stranke v\u010dasih nerealna pri\u010dakovanja o hitrosti postopkov banke, ki so nujno potrebni do npr. najetja posojila, saj \u017eelijo \u017ee ob prvem obisku pri ban\u010dnem okencu izvedeti, koliko posojila lahko dobijo. Banka mora namre\u010d preveriti posameznikovo premo\u017eenjsko stanje in tudi zmo\u017enost odpla\u010devanja kredita, kar terja \u010das, stranka pa seveda denar za svojo novo investicijo \u017eeli takoj. Prav tako si nekatere stranke, kot pravi Miha Mihi\u010d, \u017eelijo \u017ee pri ban\u010dnem uslu\u017ebencu izboriti ni\u017ejo obrestno mero, kar je v nekaterih primerih celo mogo\u010de, recimo, \u010de se stranka odlo\u010di pri banki vzeti katero od dodatnih ban\u010dnih storitev, kot je dodatno zavarovanje.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"France
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFrance Arhar. Foto: TV Slovenija\/posnetek zaslona<\/p>\n

Poleg shranjevanja denarja in omogo\u010danja posojil je ena glavna glavnih funkcij bank tudi ustvarjanje novega denarja. Pri tem pa tveganjem niso izpostavljeni le posojilojemalci, temve\u010d tudi banke. Upokojeni bankir in prvi guverner Banke Slovenije France Arhar v odnosu med bankami in njenimi strankami stavi na zaupanje: “Banka je denarni posrednik, zato je najpomembnej\u0161e zaupanje \u2013 ne le v besedah, temve\u010d tudi dejanjih. Londonska borza ima namre\u010d v svojem grbu zapisano: Moja beseda je moja zadol\u017enica!”<\/p>\n

Ker si banka denar po eni strani izposoja, po drugi pa ga posoja naprej, je izpostavljena dvema glavnima tveganjema. Najve\u010dja te\u017eava za banko kot posojilodajalko je ocena tveganja, saj se ne ve, kako bo z vra\u010dilom denarja \u010dez 5, 10 ali 20 let. To tveganje banka re\u0161uje z zavarovanji za posojila, na drugi strani pa mora obstajati zaupanje tudi pri tistih, ki imajo v bankah depozite. Ti imajo v Sloveniji, tudi \u010de banke propade, zagotovljenih 100.000 evrov.<\/p>\n

Za banke so sicer najdonosnej\u0161a srednjero\u010dna posojila, pri stanovanjskih posojilih s sicer ni\u017ejimi obrestnimi merami pa je zaslu\u017eek bolj stabilen, saj stranke ob tem v banko prenesejo tudi vse transakcijske ra\u010dune. Seveda je pri kratkoro\u010dnih posojilih zaslu\u017eek vi\u0161ji.<\/p>\n

Ob finan\u010dni krizi leta 2008 v Sloveniji ni \u0161la v ste\u010daj nobena banka, \u010deprav je finan\u010dna kriza zajela ves svet. Bankirji pa so se, kot pravi ban\u010dni strokovnjak Miha Mihi\u010d, ob tem vendarle nau\u010dili, “da je potrebno veliko ve\u010d zavarovanja, po drugi strani pa je treba zagotoviti popla\u010dilo kreditov z rednim denarnim tokom. Stranke morajo imeti dovolj prometa, da lahko odpla\u010dujejo posojilo in da imajo tudi same nekaj ve\u010d sredstev za investicijo.”<\/p>\n

V zadnjem \u010dasu se ob tradicionalnih bankah pojavljajo tako imenovane neobanke, kot sta Revolut in N26, ki ponujajo preprost dostop do ban\u010dnih storitev. Ne poznajo klasi\u010dnih poslovalnic, njihov poslovni model pa je tak, da iz velike baze strank zaslu\u017eijo dodaten denar, medtem ko klasi\u010dne banke zara\u010dunavajo stro\u0161ke. Toda tradicionalne banke so pri kreditiranju \u0161e vedno nepogre\u0161ljive.<\/p>\n

V\u010dasih najbolj\u0161a nalo\u017eba ni tista v delnice ali nepremi\u010dnine, temve\u010d nalo\u017eba v razumevanje, kako upravljati svoje finance in si s tem ustvariti most med sanjami in resni\u010dnostjo.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kako do finan\u010dne varnosti? Foto: TV Slovenija\/posnetek zaslona Ve\u010dina ljudi ima ob besedi borza v glavi precej filmsko…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":80061,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[4971,5518,81,82,9860,24641,84,83,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-80060","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-banka","9":"tag-borza","10":"tag-business","11":"tag-economic","12":"tag-finance","13":"tag-obrni-kovanec","14":"tag-poslovni","15":"tag-poslovni-svet","16":"tag-si","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenia","19":"tag-slovenija","20":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116520415653930727","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/80060","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=80060"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/80060\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/80061"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=80060"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=80060"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=80060"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}