{"id":80076,"date":"2026-05-05T06:12:12","date_gmt":"2026-05-05T06:12:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/80076\/"},"modified":"2026-05-05T06:12:12","modified_gmt":"2026-05-05T06:12:12","slug":"brez-pravih-odgovorov-evropske-komisije-pred-zacetkom-beneskega-bienala","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/80076\/","title":{"rendered":"Brez pravih odgovorov evropske komisije pred za\u010detkom bene\u0161kega bienala"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Manj
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tManj kot teden dni pred odprtjem 61. umetni\u0161kega bene\u0161kega bienala nimamo vseh odgovorov v zvezi z obto\u017ebami, ki jih je na fundacija bienala usmerila Evropska komisija. Foto: EPA<\/p>\n

Riccardo Selvatico je idejo za bienale predstavil leta 1893. Samostojna zdru\u017eena Kraljevina Italija je obstajala dobrih 30 let, italijanski kolonialni imperij pa manj kot desetletje in do njegovega vrhunca med letoma 1936 in 1941 je bilo \u0161e dale\u010d. Selvatico je veljal za naprednega politika, ki so mu nekateri o\u010ditali ateizem in celo socializem in res je v mestu izpeljal tudi ve\u010d socialnih reform in spodbujal razvoj industrije. Vse to je zaznamovalo tudi njegove namene z vzpostavitvijo mednarodne umetni\u0161ke razstave, ki naj bi kot podij za vzpostavljanje mednarodnih stikov tudi okrepila sloves Benetk. Danes lahko re\u010demo, da je tudi to, da organizacijsko bienale na\u010deloma ne more nikogar izlo\u010diti, nasledstvo Selvaticove ideje, obenem pa izhodi\u0161\u010de aktualnih kontroverz.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Vpra\u0161anja za Evropsko komisijo
Teden dni pred za\u010detkom predogleda 61. umetni\u0161kega bene\u0161kega bienala, smo na oddelek za stike z mediji Evropske komisije, med drugim konkretno na predstavnika Thomasa Regniera, ki je podajal izjave v zvezi z obto\u017ebami fundacije Bene\u0161ki bienale, naslovili tri konkretna vpra\u0161anja. Povod zanje je bila seveda izra\u017eena gro\u017enja, da bo Evropska komisija bienalu odtegnila finan\u010dno podporo v vi\u0161ini 2 milijonov evrov, \u010de bienale do 11. maja ne bo podal pojasnila glede sodelovanja Ruske federacije. Njeno sodelovanje naj bi po mnenju komisije pomenilo, da bienale kr\u0161i sankcije, ki jih je EU uvedel proti Rusiji.<\/p>\n

Na komisijo smo tako naslovili vpra\u0161anje, ali je komisija predvidela podoben ukrep tudi zaradi sodelovanja Izraela in ZDA, torej dr\u017eav, ki sta prav tako vpleteni v zlo\u010dine proti \u010dlove\u010dnosti. Zanimalo nas je tudi, zakaj si bienale zaslu\u017ei sankcije, \u010de fundacija pravzaprav ne more prepre\u010diti razstav v paviljonih dr\u017eav, ki so lastnice svojih paviljonov. In prav tako smo vpra\u0161ali, ali Evropska unija ukrepov, ki naj bi prepre\u010dili nastop umetnikov iz spornih dr\u017eav ne razume kot krnitev njihove umetni\u0161ke svobode in neodvisnosti.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Med
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMed pripravami na 61. bene\u0161ki bienale so obnovili centralni paviljon, vendar trenutno ta novica v resnici ne zanima tako reko\u010d nikogar. Foto: EPA<\/p>\n

Konkretnih odgovorov do sedaj nismo prejeli
Konkretnih odgovorov na vpra\u0161anja nismo prejeli, ampak zgolj napotilo na \u017ee skoraj dva meseca staro izjavo podpredsednice Evropske komisije Henne Virkunnen in komisarja za medgeneracijsko pravi\u010dnost, mladino, kulturo in \u0161port Glenna Micallefa<\/a>. V zelo splo\u0161ni izjavi Evropska komisija med drugim obsoja odlo\u010ditev fundacije bene\u0161kega bienala, da dovoli ponovno odprtje ruskega paviljona in poudarja, da kultura nikoli ne bi smela biti uporabljena kot platforma za propagando. In \u0161e: “Dr\u017eave \u010dlanice, ustanove in organizacije morajo delovati v skladu z sankcijami EU in se izogibati temu, da bi omogo\u010dale podij za (izra\u017eanje, op. P. B.) posameznikov, ki aktivno podpirajo ali opravi\u010dujejo agresijo Kremlja proti Ukrajini.”<\/p>\n

Iz komisije pa so nam prav tako posredovali povezavo na odgovarjanje tiskovnega predstavnika Thomasa Regniera na z bienalom povezana vnovinarska pra\u0161anja<\/a>. V posnetku, datiranem z 12. marcem, na konkretno vpra\u0161anje, ali sodelovanje Rusije kr\u0161i dolo\u010dila dogovora med fundacijo bienala in Evropsko komisijo, Regnier najprej izjavi, da je novinarka s tem vpra\u0161anjem posegla na zelo sivo in specifi\u010dno podro\u010dje. V nadaljevanju pa je povedal, da se od pogodbene stranke pri\u010dakuje spo\u0161tovanje eti\u010dnih standardov, vrednot in pravil EU-ja. \u010ce pride do tovrstne kr\u0161itve, komisija prekine pogodbo. Odgovor je seveda povsem legitimen. In velja tudi upo\u0161tevati, da je kuratorka ruskega paviljona Anastasiia Karneeva h\u010di upokojenega generala ruske dr\u017eavne varnostne agencije, soustanoviteljica organizacije Smart Art, ki stoji za razstavo, pa je h\u010di ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova Ekaterina Vinokurova.<\/p>\n

Predsavnik komisije je sicer glede ukrepov zoper bienale \u0161e dejal: “Trenutno ostro obsojamo odlo\u010ditev, kasneje bo odlo\u010deno o potencialnih naslednjih korakih. Za sedaj obsojamo.”<\/p>\n

Kaj pa druge nedemokrati\u010dne dr\u017eave?
Eden od novinarjev je opozoril, da so na seznamu sodelujo\u010dih dr\u017eav tudi druge, ki jih ne moremo imeti za modele demokrati\u010dnih dr\u017eav in pri tem izpostavil dr\u017eave, ki jih mediji obi\u010dajno ne omenjajo kot kr\u0161iteljice \u010dlovekovih pravic, kot sta Kamerun in Ekvatorialna Gvineja. Zakaj torej komisija ne protestira tudi proti sodelovanji teh dr\u017eav. Konkretnega odgovora ni bilo, zgolj poudarjanje, da gre trenutno za odlo\u010ditev v zvezi z Rusijo, kjer je geopoliti\u010den kontekst o\u010diten.<\/p>\n

\u0160e ena novinarka pa je poudarila, da Evropska komisija obsoja bienale, da gosti Rusijo, obenem pa \u0161e vedno kupuje ruski plin, les in druge surovine. Zato je dele\u017ena obsodb, da ravna dvoli\u010dno. Kako lahko torej Evropska komisija odgovori na to zelo raz\u0161irjeno javno mnenje v Italiji? Odgovor predstavnice komisije je bil, da EU dejansko kupuje ruska fosilna goriva, vendar je v procesu, da s tem preneha. Postopnost je posledica te\u017enje po zagotavljanju energetske varnosti dr\u017eav \u010dlanic. Vendar naj bi bila dr\u017ea EU do Rusije zelo jasna in od leta 2022 se je uvoz fosilnih goriv iz Rusije zmanj\u0161al za 45 odstotkov. Predstavnica je \u0161e dodala, da “upajo, da to va\u0161i javnosti razlo\u017ei, da delujemo koherentno, dosledno in na podro\u010djih, kjer smo najbolj odvisni od Rusije, uvoz drasti\u010dno zmanj\u0161ujemo v smeri eliminacije nadaljnjega uvoza.”<\/p>\n

\u0160kandali vse od prve edicije bene\u0161kega bienala
\u0160kandali so se seveda na bene\u0161kem bienalu \u017ee dogajali. Pravzaprav se je vse skupaj \u017ee za\u010delo s \u0161kandalom, ki je tudi dokazal, da ukrepi zoper ‘sporno’ umetnost slednjo \u0161e popularizirajo. Leta 1895 je tako katoli\u0161ko cerkev izredno razburila slika Giacoma Grossa, danes precej pozabljenega predstavnika tako imenovanega me\u0161\u010danskega realizma, modne struje obdobja belle \u00e9poque. Slika Vrhovno sre\u010danje je prikazovala gole \u017eenske pri na prvi pogled neke vrste obredu \u010da\u0161\u010denja na in ob odprti krsti. Po protestu verskih dostojanstvenikov je vodstvo bienala sliko ‘zaprlo’ v svojo sobo in \u0161ele tedaj je zares postala senzacija, obiskovalci pa so jo izbrali za najbolj\u0161o sliko bienala. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u017de
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u017de prvo izvedbo bienala je zaznamoval \u0161kandal. Obiskovalci so za najbolj\u0161e delo bienala izbrali sliko Vrhovno sre\u010danje Giacoma Rossa, ki so jo zaradi protesta verskih dostojanstvenikov sicer zaprli v posebno sobo. Foto: Wikipedia<\/p>\n

Katoli\u0161ko cerkev je izredno razburil tudi bienale leta 1990, na katerem je Jeff Koons razstavil serijo del Made in Heaven, ki je prikazovala njega in njegovo tedanjo \u017eeno, igralko v pornografskih filmih Cicciolino v razli\u010dnih polo\u017eajih spolnega ob\u010devanja. \u0160e ve\u010dje razuburjenje pa je povro\u010dil aktivisti\u010dni kolektiv Gran Fury, ki je razstavil dela, povezana s cerkevnim prezirom istospolnih razmerij in promocije varnih spolnih odnosob. Vodstvo bienala je tako sklenilo umakniti plakat s podobo pape\u017ea Janeza Pavla II., obdanega z besedili, zna\u010dilnimi za retoriko katoli\u0161ke cerkve, ter dva \u010devlja visok penis z besedili o \u017eenskah in uporabi kondomov. Nekaj dni po umiku plakata s pape\u017eem je vodstvo bienala delo ponovno razstavilo.<\/p>\n

Prepoved ogleda pa je uspela v primeru preobrazbe cerkve iz 10. stoletja, ki sicer ni bila ve\u010d posve\u010dena, v mo\u0161ejo. Projekt \u0161vicarskega umetnika Christopha B\u00fcchla na 56. bienalu leta 2015 je zaprla kar policija, saj umetnik ni pridobil potrebnega dovoljenja za zbiranje ve\u010djega \u0161tevila ljudi v stavbi. Ker je bilo pri\u010dakovati mno\u017eice obiskovalcev, je projekt veljal za nevarnega.<\/p>\n

Razstava primitivne afri\u0161ke umetnosti
\u0160kandalozne pa so bile tudi poteze organizatorjev. Leta 1922, ko doba kolonializma \u0161e ni bila preteklost in ko seveda \u0161e zdale\u010d ni bil uveljavljen sedanji jezik politi\u010dne korektnosti so organizatorji razstavo kipov afri\u0161kih umetnikov promovirali kot razstavo primitivne umetnosti, javnost pa je razburjala tudi retorspektiva Amedea Modiglianija, ki je brez vsakr\u0161nih olep\u0161av prikazoval svoj hedonisti\u010dni \u017eivljenjski slog, vklju\u010dno s hudim alkoholizmom in uporabo drog.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Leta
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tLeta 1990 je z napadom na stali\u0161\u010da katoli\u0161ke cerkve do za\u0161\u010dite pri spolnih odnosih in do spolno prenosljivih bolezni, predvsem AIDS-a, razburjal kolektiv Gran Fury. Foto: Wikipedia<\/p>\n

Kenijski paviljon, primer neokolnializma
Za nazorni primer neokolonializma, ki vdira v polje umetnosti, pa veljata prva nastopa Kenije na bienalu. V letih 2013 in 2015, torej \u0161e preden je Kenija uradno pristopila k megalomanskemu projektu \u0161irjenja kitajske predvsem gospodarske mo\u010di Pas in pot in tako postala tudi podro\u010dje velikih kitajskih infrastrukturnih projektov, so jo na bienalu predstavljali \u2026 prete\u017eno kitajski umetniki. Leta 2013 je bilo od 12 izbranih umetnikov kar 8 Kitajcev, dve leti kasneje pa 6 od osmih. In nobeden od izbranih tujcev do takrat \u0161e nikoli ni obiskal Kenije. Nekaj dni pred odprtjem bienala leta 2015 je Kenija umaknila svoje sodelovanje. Letos je prav tako ni na seznamu nacionalnih paviljonov.<\/p>\n

\u0160kandalov in kontroverz je bilo na bienalu \u0161e veliko. Morda velja zaradi trenutno napetih geopoliti\u010dnih razmer v svetu ter (tako se zdi) pove\u010devanja primerov zlo\u010dinov zoper \u010dlove\u010dnost spomniti na bienale leta 1974. Tedaj je bil celoten bienale posve\u010den solidarnosti s \u010cilenci in na sporedu je bil niz protestnih dogodkov proti re\u017eimu Augusta Pinocheta. Ampak umetnostni kritiki so to edicijo bienala sovra\u017eili, \u0161tevilni levo usmerjeni avtorji pa so odlo\u010ditev bienala za razstavljanje politi\u010dnih plakatov namesto umetni\u0161kih del ozna\u010dili za elitizem.<\/p>\n

Danes ta bienale sicer ocenjujejo ko enega redkih sporo\u010dilno pomembnih biernalov in nanj se je navezal tudi Okwui Enwezor, ko je bienale kuriral leta 2015: “Bienale leta 1974 vidim kot protistrup negativnim ostankom (bienalov, op. P. B.): eden redkih primerov, ko so se Benetke soo\u010dile s so\u010dasno katastrofo in organizirale radikalno kritiko. \/\u2026\/ Mislim, si lahko predstavljate, da bi kaj tak\u0161nega naredili danes?” Glede na napovedan program bienala in razprave, ki se zadnje tedne spletajo okoli njega, je odgovor na pred dobrim desetletjem zastavljeno Enwezorjevo vpra\u0161anje verjetno jasen.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Manj kot teden dni pred odprtjem 61. umetni\u0161kega bene\u0161kega bienala nimamo vseh odgovorov v zvezi z obto\u017ebami, ki…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1317,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[1065,20600,421,37,38,64,63],"class_list":{"0":"post-80076","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-beneski-bienale","9":"tag-benetke","10":"tag-rusija","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenscina","13":"tag-svet","14":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116520494293767966","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/80076","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=80076"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/80076\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1317"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=80076"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=80076"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=80076"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}