Kje je danes Evropa? Je v odlo\u010dilni tekmi med nara\u0161\u010dajo\u010dimi nacionalizmi na eni strani ter ohranitvijo miru, enotnosti in evropske zavesti na drugi strani. Vendar ta usodna tekma poteka v hudi \u010dasovni stiski, njen izid pa je v resnici vsak dan bolj negotov!<\/p>\n
Skoraj 47 let je minilo, odkar je Svet Evrope zdru\u017eil 46 dr\u017eav s ciljem, da zagotovi\u00a0mir in enotnost. V naslednjih letih so si ustanovitelji, od Roberta Schumana dalje, prizadevali za skupne osnove materialnega in duhovnega razvoja, za sodelovanje in povezovanje ljudi, za oblikovanje evropske zavesti dr\u017eavljanov Evrope, nekateri tudi za Zdru\u017eene dr\u017eave Evrope.<\/p>\n
Danes je, ob upo\u0161tevanju podivjanih mednarodnih razmer, treba najprej postaviti vpra\u0161anje evropske neodvisnosti in samostojnosti. Zakaj? Ker imamo skupno birokratsko in vse bolj avtokratsko zdru\u017ebo v Bruslju, ki pa je dale\u010d od namenov po samostojnosti in neodvisnosti ob ustanovitvi, \u0161e bolj pa od vizije razvoja. Evropa je vsestransko podrejena ZDA; politiki se sme\u0161ijo z izjavami o o\u010dku – “daddyju”; voja\u0161ko smo nepomembni, a se odgovorna oseba za zunanjo politiko sme\u0161i z izjavo o porazu Rusije na boji\u0161\u010du; ekonomsko smo samomorilski, saj smo si sami odrezali energetske vire in sedaj prepla\u010dujemo druge; kulturno-jezikovno \u017eanjemo posledice trdega kolonializma, ki se je najprej razkril kot vir delovne sile, danes pa se med mladimi nadaljuje kot digitalno su\u017eenjstvo.<\/p>\n
Evropa bi neodvisnost in samostojnost na politi\u010dnem, voja\u0161kem in ekonomskem podro\u010dju mogo\u010de \u0161e lahko oblikovala in celo dosegla, na kulturno-jezikovnem pa je to skorajda nemogo\u010de. A prav tu je jedro klju\u010dne odlo\u010ditve, ker ne gre samo za osvoboditev izpod zunanjega kulturno-jezikovnega kolonializma, pa\u010d pa za notranjo osvoboditev ljudi in oblikovanje evropske kulturno-jezikovne identitete. Mir in enotnost zahtevata druga\u010dno jezikovno politiko in jezikovno demokracijo. Osrednji pomen imata ohranitev maternih jezikov in isto\u010dasno uvedba skupnega jezika za enakopravno sporazumevanje, sodelovanje, povezovanje ter oblikovanje evropske zavesti. Spomnimo se pomena maternega jezika pri uporu \u0161tudentov v Banglade\u0161u; ob\u010dutka ogro\u017eenosti sloven\u0161\u010dine, ko smo v Jugoslaviji dobili predlog za “skupna jedra”; ko so v Ukrajini prepovedali uporabo ru\u0161\u010dine; ali \u0161e bolj nazorno, ko so vsi okupatorji med drugo svetovno\u00a0vojno v Sloveniji prepovedali uporabo sloven\u0161\u010dine. Vedno znova je dokazano, da je prepoved maternega jezika kaplja \u010dez rob oziroma odlo\u010ditev za upor.<\/p>\n
Iskanje re\u0161itve\u00a0za ohranitev maternih jezikov in isto\u010dasno uvedbo skupnega (drugega) jezika bo odlo\u010dilna za obstanek Evrope, in ne pozabimo \u2013 posledi\u010dno tudi Slovenije. Tako kot smo uvedli skupni nadnacionalni denar evro, lahko uvedemo skupni nadnacionalni jezik espero (to je korenski del besede esperanto). To je na\u010drtovani mednarodni jezik s preko 130-letno zgodovino, ki je nelo\u010dljiv del \u010dlove\u0161ke zgodovine, od Dru\u0161tva narodov\u00a0preko resolucij Unesca\u00a0do Evropskega parlamenta. Ve\u010d presenetljivih informacij o tem jeziku in gibanju pa danes ponuja umetna inteligenca. In \u010de bo kdo rekel, da spet spodbujamo idealiste, je odgovor: mar naj spodbujamo realiste, ki vodijo preko petdeset vojn, vedno ve\u010d genocidov, obljubljajo izbris civilizacij in kameno dobo? \u0160e imamo mo\u017enost, da se upremo in poi\u0161\u010demo svojo pot\u00a0ali pa ostanemo tiho in s tem podpiramo svet realistov!<\/p>\n
Ta samosvoja pot, za mir in enotnost Evrope, seveda zahteva pogum in sodelovanje. Tega pa niti pribli\u017eno niso sposobni oblikovati samo sedanji evropski politiki, ki so se doslej dokazali samo z birokracijo, podrejanjem mo\u010dnej\u0161emu in nakupovanjem oro\u017eja. Zato bodo pri iskanju re\u0161itve morali sodelovati \u0161e mnoge ustanove, nevladne organizacije, razumniki in dr\u017eavljani, ki jim je mar za Evropo.<\/p>\n
Sedaj gre za nadaljevanje osnovne zamisli ustanoviteljev, za mir in enotnost Evrope! \u010casa zmanjkuje, in \u010de nas bodo pri iskanju te poti prehiteli nara\u0161\u010dajo\u010di nacionalizmi, potem bomo v nadaljevanju dobili enostavno re\u0161itev \u2013 kot \u017ee ve\u010dkrat \u2013 z oro\u017ejem.<\/p>\n
Janez Zadravec Klugler, Maribor<\/p>\n
Dobrodo\u0161li!<\/p>\n