Bistveno bolj oziroma najbolj se je podra\u017eila elektri\u010dna energija v Romuniji, kjer so zabele\u017eili kar 58,6-odstoten, cena je iz 186 evrov posko\u010dila na 289 evrov za MWh. Ve\u010d kot 30 odstotkov dra\u017ejo elektriko so v primerjavi z letom 2024 pla\u010devala avstrijska in irska gospodinjstva ter gospodinjstva v Luksemburgu. Do najve\u010d pet odstotkov pa se je podra\u017eila elektrika v Belgiji, na Slova\u0161kem, v Estoniji, Gr\u010diji, na Mad\u017earskem in v Latviji.<\/p>\n
Na drugi strani je bila v 10 dr\u017eavah \u010dlanica lani elektrika v primerjavi z letom pred tem cenej\u0161a. Najbolj je cena padla na Cipru, za skoraj 15 odstotkov, za dobrih 12 se je pocenila v Franciji za skoraj 12 odstotkov pa na Danskem.<\/p>\n
Sedma najni\u017eja cena v EU<\/p>\n
Ne glede na spremembe cen so najcenej\u0161o elektriko lani pla\u010devala mad\u017earska gospodinjstva, cena MWh je bila 108 evrov. Sledi Malta s ceno 128 evrov, na \u010detrtem mestu pa je Hrva\u0161ka s ceno 166 evrov za MWh, v primerjavi z letom 2024 pa je bila dra\u017eja za skoraj 12 odstotkov. Ni\u017ejo ceno elektrike kot pri nas imajo \u0161e v Bolgariji, na Slova\u0161kem in v Litvi.<\/p>\n
Slovenska gospodinjstva so lani pla\u010devala sedmo najni\u017ejo ceno elektrike, kar v 20 dr\u017eavah EU je bila dra\u017eja. Od povpre\u010dne cene (290 evrov\/MWh) sedemindvajseterice je bila ni\u017eja za dobrih 36 odstotkov, v primerjavi z dr\u017eavami evroobmo\u010dja pa za dobrih 41 odstotkov, kjer se je cena ustavila tik po 300 evri za MWh.<\/p>\n
V sosednji Italiji je bila 297 evrov za MWh, v Avstriji pa je bila \u0161e dra\u017eja, 327 evrov. Nad 300 evrov je bila cena tudi na \u010ce\u0161kem, Danskem, v Belgiji in v Nem\u010diji, kjer se je ustavila pri dobrih 380 evrih, najvi\u0161ja je bila cena na Irskem, kjer je presegla 400 evrov za MWh.<\/p>\n
Po dajatvah to\u010dno na sredini<\/p>\n
Poglejmo \u0161e dajatve. Slovenska gospodinjstva se po vi\u0161ini dajatev, ki v kon\u010dni ceni elektrike predstavljajo dobrih 22 odstotkov (ve\u010dji del je DDV), uvr\u0161\u010dajo to\u010dno na polovico, na 14. mesto. V 13 dr\u017eavah so dajatve vi\u0161je, v 13 pa ni\u017eje. Hkrati so slovenske dajatve ni\u017eje od povpre\u010dja v EU in tudi od povpre\u010dja evroobmo\u010dja.<\/p>\n
Najvi\u0161je dajatve pla\u010dujejo na Danskem, kjer predstavljajo skoraj polovico kon\u010dne cene, Poljskem (ve\u010d kot 40 odstotkov) in \u0160vedskem (pribli\u017eno 35 odstotkov), najni\u017eje pa so na Malti, v Luksemburgu in na Irskem, kjer so pod 10 odstotki.<\/p>\n
![\"cene](\"\/media\/img\/12\/bf\/45ff59fec507f9854104.png\"\/)
<\/p>\n
Kupna mo\u010d in cena elektrike<\/p>\n
Nekoliko druga\u010dna so razmerja cen, \u010de upo\u0161tevamo \u0161e kupno mo\u010d prebivalstva v posamezni dr\u017eavi. V tem primeru v Sloveniji pla\u010dujemo nekoliko vi\u0161jo ceno, in sicer 243 evrov na MWh, kar nas uvr\u0161\u010da na 12. mesto. \u0160e vedno pa to pomeni, da v ve\u010dini drugih EU dr\u017eav, tudi upo\u0161tevajo\u010d kupno mo\u010d, pla\u010dujejo dra\u017ejo elektriko.<\/p>\n
Tudi na te lestvici prepri\u010dljivo vodi Romunija, kjer se cena elektrike, upo\u0161tevajo\u010d kupno mo\u010d romunskih gospodinjstev, dvigne z 289 evrov na neverjetnih 495 evrov za MWh. Na Poljskem je cena 372 evrov na \u010ce\u0161kem pa 387 evrov na MWh.<\/p>\n
Glede na kupno mo\u010d pa so cene najni\u017eje na Malti (141 evrov\/MWh), na Mad\u017earskem, kjer je 151, in na Finskem, kjer je 188 evrov na MWh. Na Hrva\u0161kem, kjer je cena MWh 166 evrov, pa upo\u0161tevajo\u010d kupno mo\u010d pomeni 233 evrov.<\/p>\n
Na drugi strani\u00a0pa je kupna mo\u010d irskih gospodinjstev tolik\u0161na, da kljub najvi\u0161ji ceni elektrike primerjalno pla\u010dujejo le 342 evrov na MWh.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Zadnji statisti\u010dni podatki potrjujejo, da slovenska gospodinjstva pla\u010dujemo eno najni\u017ejih cen elektri\u010dne energije v EU. V drugi polovici…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":80560,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,16099,82,500,5895,5862,84,83,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-80559","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-cene-elektrike-2026","10":"tag-economic","11":"tag-eu","12":"tag-eurostat","13":"tag-gospodinjstva","14":"tag-poslovni","15":"tag-poslovni-svet","16":"tag-si","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenia","19":"tag-slovenija","20":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116522491994653738","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/80559","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=80559"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/80559\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/80560"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=80559"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=80559"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=80559"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}