portal France24<\/a>\u00a0opisuje, da se resni\u010dna slika Hormu\u0161ke o\u017eine razkrije \u0161ele na vodi, kjer postane o\u010ditno, kako zapletena je v resnici\u00a0situacija. O\u017eina po njegovem mnenju ni “urejen voja\u0161ki prostor”, temve\u010d gosto prepleteno okolje gibanja, kjer po vodi \u0161vigajo civilna plovila, tihotapci s svojimi \u010dolni ter\u00a0voja\u0161ki \u010dolni in ladje.\u00a0<\/p>\nNa tem obmo\u010dju naj bi se hkrati gibalo pribli\u017eno 300 hitrih \u010dolnov, ki se pri visokih hitrostih prebijajo skozi valove in ustvarjajo nejasen, skoraj neberljiv vzorec gibanja. Prav ta gostota prometa omogo\u010da, da se razli\u010dni akterji \u2013 od ribi\u010dev do oboro\u017eenih skupin \u2013 v vsem tem kaoti\u010dnem prometu lahko pravzaprav skrijejo in jih je te\u017eko zaznati.<\/p>\n
Kaj je “komarjeva flotilja”?<\/p>\n
Izraz\u00a0uporabljajo analitiki za opis velikega \u0161tevila majhnih, hitrih napadalnih \u010dolnov, ki jih Iran uporablja predvsem v Hormu\u0161ki\u00a0o\u017eini. Gre za desetine ali celo stotine hitrih plovil, ki so poceni, zelo okretna in pogosto oboro\u017eena z mitraljezi, raketami ali protiletalskimi sistemi. Njihova prednost je v \u0161tevil\u010dnosti in hitrosti, saj lahko v tako imenovani\u00a0taktiki roja napadejo ve\u010djo ladjo z ve\u010d strani hkrati, jo zmedejo in ote\u017eijo obrambo. Ta pristop spada v asimetri\u010dno vojskovanje, kjer Iran namesto neposrednega spopada z mo\u010dnej\u0161imi mornaricami uporablja cenej\u0161a in nepredvidljiva sredstva za ustvarjanje pritiska.\u00a0<\/p>\n
Asimetri\u010dna mo\u010d in “mno\u017ei\u010dno motenje”<\/p>\n
Po Blomfieldovih besedah gre za okolje, kjer je premo\u010d\u00a0te\u017eko udejanjati\u00a0s klasi\u010dno voja\u0161ko mo\u010djo, temve\u010d se ta ustvarja z vztrajnostjo in prikritostjo. Iranske sile naj bi to dinamiko izkori\u0161\u010dale kot obliko asimetri\u010dnega pritiska na ZDA, saj\u00a0se majhna iranska voja\u0161ka plovila\u00a0lahko skrijejo med civilni promet in naravno gibanje po morju.<\/p>\n
Najbolj izstopajo\u010da misel njegovega poro\u010danja je, da Iran v tem kontekstu ne uporablja klasi\u010dnega oro\u017eja, kot so rakete,\u00a0temve\u010d razvija nekaj drugega, kar opi\u0161e kot\u00a0“oro\u017eje mno\u017ei\u010dnega motenja\u201d. Gre za sposobnost ustvarjanja negotovosti v klju\u010dnem globalnem prometnem koridorju, skozi katerega poteka velik del svetovne trgovine z energijo. In veliki ladjarji s tovorom, vrednim ve\u010d deset milijonov evrov, negotovosti ne marajo.<\/p>\n
Iran\u00a0razvija “oro\u017eje mno\u017ei\u010dnega motenja”. Gre za sposobnost ustvarjanja negotovosti v klju\u010dnem globalnem naftnem koridorju. In veliki ladjarji s tovorom, vrednim ve\u010d deset milijonov evrov, negotovosti ne marajo.<\/p>\n
Mine v Hormu\u0161ki o\u017eini \u2013 majhne naprave, velike posledice<\/p>\n
Ena najve\u010djih gro\u017eenj na tem obmo\u010dju so pomorske mine, ki jih lahko Iran\u00a0v o\u017eino razmeroma enostavno namesti, a jih je izjemno te\u017eko odstraniti. Blomfield opisuje, da njihova uporaba ne zahteva napredne tehnologije \u2013 mine se lahko preprosto prepeljejo na polo\u017eaj z manj\u0161imi plovili in spustijo v morje, pogosto pod krinko obi\u010dajnega pomorskega prometa.<\/p>\n
Prav to pa ustvarja velik problem: po namestitvi mine ne ostanejo stati\u010dna gro\u017enja le na eni to\u010dki, temve\u010d se lahko zaradi tokov in gibanja morja premikajo ali zakopljejo v morsko dno, kar ote\u017euje njihovo zaznavo. Poleg tega so pogosto zasnovane tako, da reagirajo le na dolo\u010dene signale, kar \u0161e dodatno ote\u017ei njihovo odkrivanje.<\/p>\n
Zahtevno odstranjevanje min<\/p>\n
Odstranjevanje min je zato izjemno zahtevna in dolgotrajna operacija. Zahteva specializirane ladje za razminiranje, napredne sonarje in natan\u010dno iskanje na zelo prometnem in strate\u0161ko ob\u010dutljivem obmo\u010dju. Tudi ob intenzivnem razminiranju ni mogo\u010de zagotoviti popolne varnosti, saj lahko \u017ee ena spregledana mina predstavlja resno gro\u017enjo za tankerje in tovorne ladje.<\/p>\n
Ocenjuje se, da bi lahko bilo v primeru ve\u010djega konflikta v o\u017eini name\u0161\u010denih ve\u010d tiso\u010d min, kar bi pomenilo dolgoro\u010dno tveganje za svetovno trgovino z energijo. Ker gre za ozek in izjemno obremenjen prehod, bi \u017ee omejena minska polja lahko povzro\u010dila velike motnje v svetovnih dobavnih verigah.<\/p>\n
Zato stanje v Hormu\u0161ki o\u017eini ne vodi nujno v klasi\u010den voja\u0161ki konflikt z jasnim\u00a0zaklju\u010dkom,\u00a0temve\u010d lahko vodi v trajno nestabilnost ene najbolj pomembnih plovnih poti na svetu.<\/p>\n
Koliko min je Iran \u017ee namestil?<\/p>\n
Nekaj deset min\u00a0je bilo v za\u010detni fazi dejansko name\u0161\u010denih v Hormu\u0161ki o\u017eini,\u00a0ameri\u0161ke obve\u0161\u010devalne ocene pa ka\u017eejo, da ima Iran potencial, da v primeru eskalacije razporedi ve\u010d sto do ve\u010d tiso\u010d min \u2013\u00a0na\u00a0zalogi naj bi jih imel celo\u00a0nekaj tiso\u010d. Koliko min je dejansko \u017ee v vodi, ni znano.<\/p>\n
Pomembno je tudi, da Iran\u00a0naj ne bi ustvaril celotnega minskega polja naenkrat, ampak bi mine polagal postopno, kar bi slu\u017eilo predvsem kot gro\u017enja in pritisk na ladijski promet ter s tem verjetno na ZDA in druge ameri\u0161ke zaveznice v Zalivu.<\/p>\n
<\/p>\n ![\"A](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Wide-APTOPIX_Iran_War_Strait_of_Hormuz_5883_--8f3aa-400.webp.webp\")
<\/p>\n
Vojna v Iranu<\/p>\n
Maerskova ladja ob ameri\u0161kem spremstvu preplula Hormu\u0161ko o\u017eino<\/p>\n
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ladje in \u010dolni v Hormu\u0161ki o\u017eini. Foto: Reuters Iranska \u201ckomarjeva flotilja\u201d: redek vpogled v prvo bojno linijo Hormu\u0161ke…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":81012,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[24862,24864,4915,333,24861,19810,37,38,64,24863,7037,441,63],"class_list":{"0":"post-81011","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-asimetricna-vojna","9":"tag-energetska-dobava","10":"tag-hormuska-ozina","11":"tag-iran","12":"tag-pomorske-mine","13":"tag-pomorski-promet","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenscina","16":"tag-svet","17":"tag-svetovna-trgovina","18":"tag-varnostna-tveganja","19":"tag-vojaska-strategija","20":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116524721468096880","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/81011","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=81011"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/81011\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/81012"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=81011"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=81011"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=81011"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![\"Ships](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Wide-2026-05-04T100226Z_1677980609_RC282LAYMN5U_RTRMADP_5_IRAN-CRISIS-OMAN-HORMUZ-1000.webp.webp\")
<\/p>\n