{"id":81428,"date":"2026-05-06T10:02:11","date_gmt":"2026-05-06T10:02:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/81428\/"},"modified":"2026-05-06T10:02:11","modified_gmt":"2026-05-06T10:02:11","slug":"evropski-plan-b-ob-umikanju-americanov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/81428\/","title":{"rendered":"Evropski plan B ob umikanju Ameri\u010danov"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Nekdanji
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNekdanji veleposlanik pri zvezi Nato dr. Erik Kopa\u010d. Foto: Radio Slovenija<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Kak\u0161en je plan B za Evropo, \u010de Nato ne deluje ve\u010d tako, kot smo bili vajeni? O krhanju odnosov z Ameri\u010dani govorimo \u017ee vse od za\u010detka novega Trumpovega mandata, ne glede na to, ali gre za Ukrajino, Grenlandijo ali Bli\u017enji vzhod. Zdaj pa je zaupanje dodatno na\u010dela napoved o umiku najmanj 5000 ameri\u0161kih vojakov iz Nem\u010dije. V zadnjih tednih je tako postal aktualna politi\u010dna tema 7. odstavek 42. \u010dlena Pogodbe o Evropski uniji, ki govori o medsebojni pomo\u010di \u010dlanic v primeru oboro\u017eenega napada na eno od njih. EU prvi\u010d resno razmi\u0161lja, ali naj ta \u010dlen, ki \u017ee dolgo obstaja, preraste v skupni obrambni mehanizem. O tem, pa tudi o krepitvi evropske kolektivne obrambe smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali z nekdanjim veleposlanikom pri Natu in obramboslovcem s FDV Erikom Kopa\u010dem.<\/p>\n

Kako \u00bbdramati\u010dna\u00ab je napoved ameri\u0161kega predsednika Trumpa o umiku 5000 ameri\u0161kih vojakov iz Nem\u010dije. Ali gre samo za odhod za\u010dasnih okrepitev zaradi vojne v Ukrajini ali za strate\u0161ki prelom? Kak\u0161ne bodo posledice in ali bodo od\u0161le tudi enote iz \u0160panije in Italije?
Strate\u0161ki prelom se je zgodil \u017ee vsaj leta 2012, ko je predsednik Obama napovedal preusmeritev ameri\u0161ke pozornosti na Tihi ocean. Ta konkreten umik 5000 vojakov moramo razumeti predvsem kot kaznovanje Nem\u010dije. Kancler Merz je namre\u010d izrazil zaskrbljenost glede ameri\u0161kega strate\u0161kega razmisleka pri voja\u0161kih operacijah v Zalivu. Posledice za Nem\u010dijo so torej predvsem politi\u010dne: zmanj\u0161evanje zaupanja in pritisk Zdru\u017eenih dr\u017eav.<\/p>\n

Medtem ko je umik vojakov iz Nem\u010dije dejstvo, je pri Italiji in \u0160paniji to v tem trenutku samo politi\u010dni pritisk, kar pomeni, da ni bil izdan \u0161e noben ukaz. Po drugi strani pa to pomeni politi\u010dno spodbudo za Evropo, da krepi svojo strate\u0161ko avtonomnost. Varnostne posledice so zmanj\u0161anje projekcije mo\u010di proti Vzhodu, pove\u010danje bremena evropskih \u010dlanic zavezni\u0161tva in zmanj\u0161anje pripravljenosti za hitro posredovanje. Zavedati se je treba, da so ameri\u0161ke sile v Evropi med najbolj operativnimi za posredovanje.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"5000
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t5000 ameri\u0161kih vojakov se umika iz Nem\u010dije. Foto: AP<\/p>\n

V Nem\u010diji je 36 tiso\u010d ameri\u0161kih vojakov, skupaj z dru\u017einami 50 tiso\u010d ljudi. Koliko jih bo dejansko od\u0161lo in kdo bo ostal? \u010ce na primer odidejo specialne enote, ki upravljajo Tomahawke, bo Nem\u010dija ostala tudi brez teh pri\u010dakovanih manevrirnih raket?
V tem trenutku je ameri\u0161ki predsednik sprejel ukaz o umiku 5 tiso\u010d vojakov. Kot sem \u017ee dejal, pa se umik ameri\u0161kih sil iz Evrope dogaja \u017ee od leta 2012. Vmes se je navzo\u010dnost spet okrepila zaradi Krima in Ukrajine, ampak zdaj smo spet v procesu umikanja.<\/p>\n

Ukaz za teh pet tiso\u010d vojakov je bil impulziven odgovor na kritiko ameri\u0161kega predsednika, v prihodnje pa se bo ta trend nadaljeval. Dvomim sicer, da se bodo ameri\u0161ke enote v popolnosti umaknile, Ameri\u010dani imajo namre\u010d v Evropi tudi regionalno logisti\u010dno vozli\u0161\u010de in tako naprej.
Glede Tomahawkov je te\u017eava dvojna: dejansko naj bi od\u0161la zanje specializirana enota, ki naj bi nem\u0161ko vojsko nau\u010dila tudi upravljanja teh sistemov. Drugi razlog za zamik dobave Tomahawkov pa je ta, da so Ameri\u010dani izpraznili zaloge v Iranu.<\/p>\n

Zakaj so ti izstrelki za EU tako zelo pomembni? Zakaj ne izpopolni na primer nekih podobnih francoskih manevrirnih izstrelkov, o katerem se govori, ali nadgradi nem\u0161ko-\u0161vedskih oziroma zakaj dolgoro\u010dno ne dokon\u010da svojega podobnega sistema?
Tako pomembni so, ker Evropa nima tak\u0161ne zmogljivosti. Zavedati se je treba, da je Tomahawk manevrirni izstrelek, ki lahko deluje na strate\u0161ki globini do 2.500 kilometrov.
Evropske alternative lahko konkurirajo po natan\u010dnosti zadevanja, ne pa po globini. Omenili ste Taurus, nem\u0161ko-\u0161vedsko manevrirno raketo, imamo tudi francosko-britansko Storm Shadow. Obe imata veliko kraj\u0161i doseg, podalj\u0161anje pa bi pravzaprav pomenilo \u010disto nov oboro\u017eitveni sistem. Govorimo o obdobju od 8 do 15 let in ve\u010dmilijardni nalo\u017ebi.<\/p>\n

V tem trenutku torej alternative za to raketo ni; zakaj pa je pomembna?
Zaradi tega, ker s tak\u0161nim oro\u017ejem Evropa pridobi zmogljivost natan\u010dnih udarov v globino nasprotnika. In to je ena izmed zmogljivosti, ki jih Evropi primanjkuje \u017ee zelo dolgo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Raketa
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tRaketa Tomahawk. Foto: Reuters<\/p>\n

\u017de zelo dolgo govorimo o tem, da mora Evropa prevzeti ve\u010d odgovornosti na podro\u010dju obrambe, da se mora na neki na\u010din osamosvojiti. Kje je sploh napredovala v smeri strate\u0161ke avtonomije, tudi na voja\u0161ko-obrambnem podro\u010dju, in kje smo \u0161e, podobno kot pri Tomahawkih, v celoti odvisni od ZDA in Izraela.
Evropa je po za\u010detku vojne v Ukrajini v letu 2022 naredila ogromne korake ali pa kar kvantni skok na papirju in na podro\u010dju obrambne industrije. Oblikovani so bili skladi, programi za evropsko obrambno industrijo, tudi poseben fond v vi\u0161ini stotih milijard evrov. Skupno financiranje za obrambne potrebe se je torej zelo razvilo. Hkrati so se mo\u010dno pove\u010dali obrambni izdatki. Lahko pogledamo samo na Slovenijo. Na politi\u010dno-strate\u0161ki ravni pa se je za\u010delo res dejavno pogovarjati o strate\u0161ki avtonomnosti in o 7. odstavku 42. \u010dlena Pogodbe o Evropski uniji. Evropa pa zaostaja ravno pri klju\u010dnih zmogljivostih, ki omogo\u010dajo voja\u0161ko delovanje, ena od njih so na primer Tomahawki.<\/p>\n

Omenili ste ta 7. odstavek 42. \u010dlena Pogodbe o Evropski uniji, ki govori o pomo\u010di v primeru oboro\u017eenega napada na eno \u010dlanico. Je to podobno kot 5. \u010dlen Severnoatlantske pogodbe? Je to nadomestek Nata ali krepitev evropskega stebra znotraj Nata?
7. odstavek 42. \u010dlena zagotovo ni enakovreden 5. \u010dlenu Severnoatlantske pogodbe.<\/p>\n

\u2026 nekateri pravijo, da je \u0161e bolj zavezujo\u010d.
Zavezujo\u010d je glede praga aktiviranja 7. odstavka, pravzaprav je prag ni\u017eji. 5. \u010dlen Severnoatlantske pogodbe namre\u010d govori o oboro\u017eenem napadu, medtem ko 7. odstavek govori o oboro\u017eeni agresiji, kar je ni\u017eja stopnja delovanja nasprotnika. S tega vidika evropska pogodba zajema \u0161ir\u0161e podro\u010dje obrambnega delovanja. Pa vendar 5. \u010dlen za sabo potegne kolektivno voja\u0161ko delovanje in za njo stoji voja\u0161ki kolektiven mehanizem \u010dlanic Nata. Medtem 7. odstavek vsaka dr\u017eava interpretira zase. Zakaj? Ker imamo v Evropski uniji \u010dlanice, ki so voja\u0161ko nevtralne in jih ni mogo\u010de zavezati, da bodo z drugimi dr\u017eavami \u010dlanicami voja\u0161ko pomagale napadeni ali ogro\u017eeni \u010dlanici. Ob tem ima Nato poveljni\u0161ko strukturo, skupne zmogljivosti, skupne sile in tako naprej, medtem ko v EU tega ni.<\/p>\n

Pa lahko ta \u010dlen preraste v obrambni mehanizem, \u010de bi ga bolje opredelili? Zdaj je Ciper spro\u017eil to razpravo, potem ko je na tamkaj\u0161nje britansko opori\u0161\u010de priletela iranska raketa, hkrati pa tudi predseduje Evropski uniji. Opozorili so na ve\u010d nedore\u010denosti. Kaj bi bilo treba urediti?
Teoreti\u010dno je to lahko politi\u010dno-pravna rezerva, \u010de bi Nato odpovedal, a ob dolo\u010denih pogojih. Prvi je \u017ee omenjena zagotovitev poveljni\u0161ke strukture EU. Potem so tu skupne sile. Nato jih ima, a so nacionalne, in po vsej verjetnosti bi bilo tako tudi v EU, da bi se vedelo, kdo mora kaj dati. Potem je tu politi\u010dno zelo ob\u010dutljivo vpra\u0161anje jedrskega odvra\u010danja. Zadnji in po vsej verjetnosti klju\u010den dejavnik pa je politi\u010dna enotnost.<\/p>\n

Kako hitro je mogo\u010de vse to?
Narejeno bi moralo biti v\u010deraj.<\/p>\n

Nekdanji slovenski diplomat Mirko Cigler je na primer nedavno zagovarjal, da bi morala Evropska unija organizirati sodoben evropski naborni\u0161ki sistem. Prilagojen bi moral biti sodobnemu vojskovanju, kjer vojak ne nosi pu\u0161ke, ampak ima v rokah \u00bbigralno konzolo\u00ab in potrebuje povsem druga\u010dne ve\u0161\u010dine kot prej.
To je vizionarsko in to je \u017ee operativna raven. Evropska unija potrebuje operativnost na tej ravni. Morda bi bil zaradi la\u017ejega politi\u010dnega poenotenja na tem podro\u010dju tak\u0161en operativen lahko sprejet celo prej kot kak\u0161na strate\u0161ka odlo\u010ditev na ravni vseh dr\u017eav \u010dlanic.
Samo naborni\u0161tvo pa je notranjepoliti\u010dno vpra\u0161anje vsake dr\u017eave posebej. \u017de v Sloveniji to ne bi bilo tako preprosto. <\/p>\n

Novo epizodo Ob osmih najdete med svojimi podkasti vsak dan od torka do petka. Pi\u0161ete nam lahko na obosmih@rtvslo.si<\/a>.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tErik Kopa\u010d: Evropski plan B ob umikanju Ameri\u010danov<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Nekdanji veleposlanik pri zvezi Nato dr. Erik Kopa\u010d. Foto: Radio Slovenija Oglas Kak\u0161en je plan B za Evropo,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":81429,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[24943,65,66,553,526,37,38,24942,9585],"class_list":{"0":"post-81428","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-ameriski-umik","9":"tag-europe","10":"tag-evropa","11":"tag-evropska-obramba","12":"tag-nato","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenscina","15":"tag-strateska-avtonomnost","16":"tag-tomahawk"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116527061119281894","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/81428","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=81428"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/81428\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/81429"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=81428"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=81428"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=81428"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}