{"id":81581,"date":"2026-05-06T12:29:20","date_gmt":"2026-05-06T12:29:20","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/81581\/"},"modified":"2026-05-06T12:29:20","modified_gmt":"2026-05-06T12:29:20","slug":"renault-gradi-novo-industrijsko-krajino-mobilnosti-tudi-v-sloveniji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/81581\/","title":{"rendered":"Renault gradi novo industrijsko krajino mobilnosti, tudi v Sloveniji"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Tovarna
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tTovarna v Douaiju danes proizvaja izklju\u010dno elektri\u010dna vozila. Proizvodnja poteka v ve\u010d izmenah in se hitro pove\u010duje. Foto: MMC RTV SLO\/Miha Merljak<\/p>\n

Na slikovitih pode\u017eelskih cestah Normandije se industrijska zgodba ne za\u010dne v laboratorijih, temve\u010d v tovarnah, ki so \u0161e pred desetletjem izdelovale bencinske in dizelske motorje. Danes se v njih rojevajo elektromotorji, baterije in celotni elektri\u010dni pogonski sklopi.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tVIDEO<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tVabljeni k ogledu videoreporta\u017ee iz oddaje Avtomobilnost na povezavi tukaj<\/a>.<\/p>\n

Projekt Renault ElectriCity, ki povezuje ve\u010d tovarn na severu Francije, temelji na preprosti ideji: klju\u010dne komponente za elektri\u010dna vozila naj nastajajo znotraj radija nekaj sto kilometrov. To pomeni kraj\u0161e dobavne verige, ve\u010d nadzora nad proizvodnjo in \u2013 vsaj teoreti\u010dno \u2013 ve\u010djo odpornost na globalne motnje.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Sodobni
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSodobni elektromotorji so bistveno manj\u0161i kot pred desetletjem. Kljub temu ponujajo ve\u010djo zmogljivost. Foto: MMC RTV SLO\/Miha Merljak<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tOd klasi\u010dnih motorjev do elektromotorjev<\/p>\n

V tovarni Cl\u00e9on, eni klju\u010dnih lokacij projekta, se je zgodila temeljita transformacija. Obrat, ki je desetletja izdeloval klasi\u010dne motorje na notranje zgorevanje, danes proizvaja elektromotorje. Prehod ni bil le tehnolo\u0161ki, temve\u010d predvsem kadrovski.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tKaj je Ampere?<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tAmpere je znotraj skupine Renault specializirana h\u010derinska dru\u017eba, ki se osredoto\u010da na razvoj elektri\u010dnih vozil, programske opreme in digitalnih platform za prihodnjo mobilnost. Nastala je kot del strategije lo\u010devanja klasi\u010dnega avtomobilskega poslovanja (motorji z notranjim zgorevanjem) od novega, elektri\u010dnega in “softversko vodenega” razvoja.<\/p>\n

Anne Catherine Brieux, podpredsednica industrijskih operacij za Ampere, je za Avtomobilnost povedala: “Zaposleni so morali skozi obse\u017ene programe dodatnega izobra\u017eevanja. Elektri\u010dni pogonski sklop je zahteval povsem nova znanja, od elektronike do dela z visokonapetostnimi sistemi.” Po besedah sogovornice pa prehod ni pomenil mno\u017ei\u010dnih odpu\u0161\u010danj \u2013 delavce so ve\u010dinoma prekvalificirali.<\/p>\n

Tehnolo\u0161ki napredek je opazen tudi v samih izdelkih. Oliver Chambre, procesni in\u017eenir pri diviziji Ampere, pravi: “Novi elektromotorji so pribli\u017eno za 30 odstotkov manj\u0161i od tistih iz leta 2015, hkrati pa zmogljivej\u0161i.” Trend miniaturizacije se nadaljuje, a prina\u0161a tudi izzive: bolj kompaktni sistemi zahtevajo ve\u010djo natan\u010dnost pri sestavi in nastavitvah. “Kompaktnej\u0161i elektromotorji omogo\u010dajo u\u010dinkovitej\u0161o izrabo prostora v vozilu, kar omogo\u010da in\u017eenirjem ve\u010d svobode pri zasnovi kabine, baterijskega sklopa ali prtlja\u017enika. Hkrati manj\u0161a masa prispeva k bolj\u0161i energetski u\u010dinkovitosti, dalj\u0161emu dosegu in bolj\u0161i vozni dinamiki,” dodaja Chambre. Pri razvoju elektromotorjev gre vedno za iskanje ravnovesja med vi\u0161jimi vrtljaji, ki omogo\u010dajo ve\u010djo zmogljivost in kompaktnost, ter pove\u010dano obrabo in obremenitvami, ki lahko vplivajo na zanesljivost in \u017eivljenjsko dobo komponent.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Industrijski
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tIndustrijski kompleksi so tesno povezani z lokalnim okoljem. Delovna mesta ostajajo klju\u010dni del regionalnega razvoja. Foto: MMC RTV SLO\/Miha Merljak<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tBaker namesto trajnih megnetov<\/p>\n

Posebnost Renaultovega pristopa je tudi uporaba bakra namesto trajnih magnetov v rotorjih. Uporaba bakra v rotorjih omogo\u010da natan\u010dnej\u0161e in stabilnej\u0161e navijanje, kar neposredno prispeva k vi\u0161ji u\u010dinkovitosti elektromotorja. Baker v primerjavi s trajnimi magneti omogo\u010da druga\u010den pristop k zasnovi rotorja in ve\u010djo fleksibilnost pri razvoju motorjev. Tak\u0161na re\u0161itev pa zahteva izjemno natan\u010dno proizvodnjo, saj mora biti navijanje izvedeno brez kri\u017eanja \u017eic in z enakomerno napetostjo po celotni strukturi. \u017de najmanj\u0161a napaka v procesu pomeni neuporaben izdelek, kar vodi v izmet in pove\u010duje zahtevnost proizvodnje.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pode\u017eelske
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPode\u017eelske ceste Normandije razkrivajo druga\u010den obraz avtomobilske industrije. Tovarne so pogosto ume\u0161\u010dene v mirno, skoraj ruralno okolje. Foto: MMC RTV SLO\/Miha Merljak<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tDouai: tovarna elektri\u010dnih vozil<\/p>\n

\u010ce je Cl\u00e9on srce proizvodnje komponent, je Douai simbol kon\u010dne proizvodnje. Tovarna je danes v celoti namenjena elektri\u010dnim vozilom in proizvaja \u0161est razli\u010dnih modelov.
Proizvodnja hitro raste. Leto so za\u010deli z eno izmeno in pol, nato pre\u0161li na dve in pol, trenutno pa dosegajo ve\u010d kot 50 vozil na uro. V posameznih dneh proizvodnja prese\u017ee 900 vozil.<\/p>\n

Posebnost obrata je tudi odprtost za partnerstva. Poleg znamke Renault sodelujejo \u0161e z dolgoletnimi partnerji, kot sta Nissan in Mitsubishi Motors, ter z novimi, med katerimi izstopa Ford. Platforme, razvite v Franciji, tako postajajo osnova za \u0161ir\u0161o industrijsko rabo.<\/p>\n

Baterije: ceneje, a z omejitvami
\n\t\t\t\t\t\t\t\tVIDEO<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tMed tovarnama smo v porabi elektrike in dosegu “tekmovali” z Renault 4 in Renault 5 E-tech electric. Kdo je zmagovalec, preverite v videoreporta\u017ei iz oddaje Avtomobilnost na povezavi tukaj<\/a>.<\/p>\n

Eden klju\u010dnih elementov elektri\u010dne mobilnosti so baterije. V Douaiju so predstavili baterijo tipa LFP (litij-\u017eelezo-fosfat), ki je v primerjavi z bolj raz\u0161irjeno NMC-tehnologijo pribli\u017eno 30 odstotkov cenej\u0161a.<\/p>\n

Julien Real, iz oddelka za baterije pri Ampere nam je povedal: “Prednosti LFP-baterij so ve\u010dja varnost in manj\u0161e tveganje za po\u017ear, slabost pa ve\u010dja ob\u010dutljivost na nizke temperature. Moduli so nekoliko ve\u010dji, a masa ostaja primerljiva.”<\/p>\n

Zanimiv je tudi pristop h konstrukciji: baterija ni strukturni del vozila, temve\u010d je name\u0161\u010dena kot samostojen element. To poenostavlja proizvodnjo, a vpliva na vozne lastnosti. V prihodnosti industrija ra\u010duna na prehod na baterije s trdnim elektrolitom, vendar te \u0161e niso pripravljene za mno\u017ei\u010dno proizvodnjo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"LFP-baterije
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tLFP-baterije so cenej\u0161e, a bolj ob\u010dutljive na mraz. Proizvajalci i\u0161\u010dejo ravnote\u017eje med ceno, varnostjo in zmogljivostjo. Foto: MMC RTV SLO\/Miha Merljak<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tIndustrija in pokrajina<\/p>\n

Kljub tehnolo\u0161ki kompleksnosti projekt ostaja mo\u010dno povezan z lokalnim okoljem. Industrija na severu Francije ni izolirana, temve\u010d prepletena z mestnimi in pode\u017eelskimi skupnostmi.
To dobro ponazarja Douai, kjer mestni zvonik iz 14. stoletja \u2013 neko\u010d namenjen organizaciji delovnega dne \u2013 danes stoji kot simbol kontinuitete med staro in novo industrijo. V njegovi notranjosti se skriva kariljon, instrument z ve\u010d deset zvonovi, ki \u0161e vedno zaznamuje ritem mesta.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Proizvodnja
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tProizvodnja elektromotorjev v Cl\u00e9onu zahteva izjemno natan\u010dnost. Napake pri navijanju rotorjev pomenijo takoj\u0161en izmet. Foto: MMC RTV SLO\/Miha Merljak<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tKaj to pomeni za Slovenijo?<\/p>\n

Zgodba pa se ne kon\u010da v Franciji. Podoben model industrijskega povezovanja se \u0161iri tudi drugam. Pomembno vlogo ima Novo mesto, kjer naj bi nastal drugi tovrstni proizvodni center. Tovarna ima dolgo tradicijo proizvodnje modela Renault Twingo, zdaj pa naj bi postala del \u0161ir\u0161e elektri\u010dne strategije.<\/p>\n

Razlog je pragmati\u010den: zmogljivosti v Franciji so skoraj zapolnjene, povpra\u0161evanje po elektri\u010dnih vozilih pa raste. Re\u0161itev je \u0161iritev modela “elektri\u010dnega mesta” v druge dr\u017eave.
Za Slovenijo to pomeni nadaljnjo industrijsko vlogo v evropski avtomobilski verigi \u2013 a tudi nove izzive, povezane z znanjem, tehnologijo in globalno konkurenco.<\/p>\n

Vabljeni k ogledu videoreporta\u017ee iz oddaje Avtomobilnost na povezavi tukaj<\/a>.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Tovarna v Douaiju danes proizvaja izklju\u010dno elektri\u010dna vozila. Proizvodnja poteka v ve\u010d izmenah in se hitro pove\u010duje. Foto:…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":81582,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[24970,81,82,84,83,4095,6906,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-81581","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-ampere","9":"tag-business","10":"tag-economic","11":"tag-poslovni","12":"tag-poslovni-svet","13":"tag-renault","14":"tag-revoz","15":"tag-si","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenia","18":"tag-slovenija","19":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116527639210965805","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/81581","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=81581"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/81581\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/81582"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=81581"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=81581"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=81581"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}