{"id":81687,"date":"2026-05-06T14:00:10","date_gmt":"2026-05-06T14:00:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/81687\/"},"modified":"2026-05-06T14:00:10","modified_gmt":"2026-05-06T14:00:10","slug":"zakaj-evropa-noce-vec-da-njeni-podatki-zivijo-drugje-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/81687\/","title":{"rendered":"zakaj Evropa no\u010de ve\u010d, da njeni podatki \u017eivijo drugje"},"content":{"rendered":"

Podatki niso zgolj tehni\u010dna kategorija, temve\u010d strate\u0161ko vpra\u0161anje mo\u010di.<\/a> V \u010dasih, ko podjetja, dr\u017eave in posamezniki velik del svojega digitalnega \u017eivljenja selimo v oblak, postaja odlo\u010dilno vpra\u0161anje, kje so ti podatki shranjeni, kdo jih upravlja in pod katero zakonodajo dejansko sodijo. Prav tu vstopa pojem suverenega oblaka, ki v Evropi iz ni\u0161ne tehnolo\u0161ke teme hitro postaja politi\u010dna, gospodarska in varnostna prioriteta.<\/p>\n

\tSuverenost podatkov ni vpra\u0161anje lokacije, temve\u010d nadzora \u2013 predvsem nad dostopom, infrastrukturo in kriptografskimi klju\u010di.
\n\tKlju\u010dno vlogo ima pravni okvir, saj se dostop do podatkov vse pogosteje dolo\u010da prek jurisdikcije, ne tehnologije.
\n\tVe\u010d nadzora prina\u0161a ve\u010djo varnost, a tudi vi\u0161jo kompleksnost, zato postajata interoperabilnost in izhodna strategija nujni za zmanj\u0161anje odvisnosti.
\n\tNajbolj realisti\u010den model je hibriden: kombinacija suverenih okolij za kriti\u010dne podatke in globalnih platform za u\u010dinkovitost ter skalabilnost.<\/p>\n

V podkastu Tehnolo\u0161ki velikani sta o tem razpravljala Peter Kos, regionalni direktor za Vzhodno Evropo, Tur\u010dijo in Centralno Azijo v korporaciji NetApp, ter David Bevc, vodja IT in obla\u010dnih storitev v Telekomu Slovenije. V ospredju je spoznanje, da digitalna suverenost ni ve\u010d projekcija prihodnosti, temve\u010d odziv na realnost, v kateri podatki delujejo kot infrastruktura, ta pa vse izraziteje oblikuje razmerja mo\u010di.<\/p>\n

Nadzor kot nova definicija infrastrukture<\/p>\n

Suvereni oblak ne pomeni zgolj druga\u010dne postavitve stre\u017enikov, temve\u010d premik v razumevanju nadzora. Klju\u010dno vpra\u0161anje ni ve\u010d tehni\u010dne narave, temve\u010d institucionalne: kdo ima dejanski vpliv nad digitalnim okoljem. Ta logika se jasno odra\u017ea v definiciji, ki suvereni oblak postavlja v kontekst lokalnega upravljanja.<\/p>\n

Kot poudarja David Bevc iz Telekom Slovenije, gre za okolje, ki se nahaja v Sloveniji, nad njim pa bedijo slovensko podjetje, kader in in\u017eenirji, ki zagotavljajo, da podatki ne odtekajo drugam. V tak\u0161ni formulaciji infrastruktura ni ve\u010d zgolj tehnolo\u0161ka plast, temve\u010d tudi organizacijska in upravljavska struktura, ki dolo\u010da tokove podatkov in odlo\u010danja.<\/p>\n

Med avtonomijo in u\u010dinkovitostjo<\/p>\n

Suverenost v praksi ne deluje kot absolutna kategorija, temve\u010d kot kontinuum odlo\u010ditev, ki jih organizacije sprejemajo glede na svoje prioritete. Peter Kos iz NetApp opozarja, da pri suverenosti obstajajo nivoji, in sicer od popolne do minimalne, kar pomeni, da popolna avtonomija ni vedno optimalna izbira. Organizacije tehtajo med prednostmi globalnih ponudnikov \u2013 skalabilnostjo, hitrostjo, ekonomijo obsega \u2013 in ve\u010djo stopnjo nadzora, ki jo omogo\u010dajo lokalni modeli.<\/p>\n

Tak\u0161no odlo\u010danje postaja izrazito strate\u0161ko. Ne gre ve\u010d za optimizacijo stro\u0161kov ali zmogljivosti, temve\u010d za upravljanje odvisnosti in dolgoro\u010dnih tveganj.<\/p>\n

Suverenost kot pravno vpra\u0161anje<\/p>\n

Fizi\u010dna lokacija podatkov je pogosto razumljena kot klju\u010dni element suverenosti, vendar sama po sebi ne zadostuje. Prisotnost podatkov v Evropi ali Sloveniji \u0161e ne pomeni, da so ti zunaj dosega zunanjih pravnih sistemov.<\/p>\n

\"Peter<\/p>\n

Peter Kos FOTO: Marko Feist<\/p>\n

V ospredje stopa vpra\u0161anje jurisdikcije. Kot poudarja Peter Kos, se nadzor nad tehnologijo, nadzor nad svojimi podatki, aplikacijami in poslovanjem vse bolj ume\u0161\u010da v okvir suverenosti, kar pomeni, da pravni okvir postaja enakovreden tehni\u010dnemu. Dostop do podatkov se danes ne vzpostavlja ve\u010d primarno prek tehni\u010dnih vdorov, temve\u010d prek zakonodaje, sodnih odlo\u010db in mednarodnih pristojnosti.<\/p>\n

V tem kontekstu postane klju\u010dno, ali podatke upravlja lokalni subjekt ali globalna korporacija, ki deluje pod tujo jurisdikcijo.<\/p>\n

Klju\u010di kot realna to\u010dka nadzora<\/p>\n

Eden najbolj konkretnih vidikov suverenosti se poka\u017ee pri upravljanju \u0161ifrirnih klju\u010dev. Tehnolo\u0161ka za\u0161\u010dita podatkov sama po sebi ne pomeni dejanskega nadzora.<\/p>\n

Kot opozarja Bevc, vpra\u0161anje ni zgolj, ali so podatki \u0161ifrirani, temve\u010d kdo upravlja kriptografske klju\u010de. \u010ce so ti v domeni globalnih ponudnikov, se tudi nadzor nad dostopom premakne iz organizacije. To pomeni, da lahko pravni ali operativni mehanizmi tretjih dr\u017eav vplivajo na dostop do podatkov, ne glede na njihovo fizi\u010dno lokacijo.<\/p>\n

Lokalno upravljanje klju\u010dev zato pomeni bistveno vi\u0161jo stopnjo avtonomije. V tem okviru se suverenost ne meri ve\u010d v kilometrih, temve\u010d v upravljavskih pravicah.<\/p>\n

Cena nadzora<\/p>\n

Vi\u0161ja stopnja nadzora nad digitalnim okoljem neizogibno prina\u0161a ve\u010djo kompleksnost. Suverenost zahteva dodatne vire, znanje in upravljavske kapacitete.<\/p>\n

Kos to logiko ponazori s primerjavo razli\u010dnih nivojev varnosti: \u00bb\u010ce trgovino le zaklenemo, je to en stro\u0161ek; \u010de imamo varnostni sistem, je stro\u0161ek vi\u0161ji; \u010de imamo varovanje, pa \u0161e bistveno vi\u0161ji.\u00ab Podobna dinamika velja v oblaku, kjer vi\u0161ja stopnja za\u0161\u010dite pomeni ve\u010djo investicijo.<\/p>\n

Odlo\u010ditev za suverenost je zato predvsem odlo\u010ditev o tem, kak\u0161no stopnjo tveganja je organizacija pripravljena sprejeti.<\/p>\n

Izhod kot del strategije<\/p>\n

Poleg nadzora postaja klju\u010dna tudi sposobnost izhoda iz sistema. Odvisnost od enega ponudnika \u2013 tako imenovani lock-in \u2013 lahko omeji fleksibilnost in dolgoro\u010dno konkuren\u010dnost.<\/p>\n

Kosovo stali\u0161\u010de je nedvoumno: lock-in nikoli ni dobra re\u0161itev. Zato interoperabilnost ni ve\u010d tehni\u010dna prednost, temve\u010d strate\u0161ka nuja.<\/p>\n

Temu sledi tudi koncept izhodne strategije. Bevc opozarja, da mora biti strategija\u00a0way-out klju\u010den del vsakega prehoda v oblak, saj omogo\u010da organizacijam, da ohranijo nadzor nad svojimi podatki tudi v primeru sprememb ali kriznih scenarijev.<\/p>\n

Odpornost, bli\u017eina in arhitektura zaupanja<\/p>\n

Suvereni modeli odpirajo klju\u010dno vpra\u0161anje operativne odpornosti, ki v praksi presega klasi\u010dno razumevanje varnosti. Lokalna infrastruktura omogo\u010da hitrej\u0161i odziv, ve\u010djo preglednost nad sistemi in u\u010dinkovitej\u0161e upravljanje obnovitvenih procesov. Prav bli\u017eina infrastrukture se vse bolj ka\u017ee kot konkuren\u010dna prednost, saj skraj\u0161uje odzivne \u010dase in zmanj\u0161uje odvisnost od oddaljenih operativnih centrov.<\/p>\n

\"David<\/p>\n

David Bevc, vodja IT in obla\u010dnih storitev v Telekomu Slovenije FOTO: Marko Feist<\/p>\n

V tem okviru postane suverenost neposredno povezana z zanesljivostjo delovanja. Kot pojasnjuje Bevc, je okrevanje podatkov in poslovanja pogosto la\u017eje zagotoviti v lokalnem suverenem oblaku kot v povsem oddaljenem okolju, kar potrjuje, da bli\u017eina ni zgolj logisti\u010dna kategorija, temve\u010d element stabilnosti in nadzora. Suvereni oblak tako deluje kot arhitektura zaupanja, kjer se tehnolo\u0161ka re\u0161itev prepleta z organizacijskimi in operativnimi zmo\u017enostmi.<\/p>\n

Hkrati razvoj oblaka ne poteka ve\u010d linearno v smeri centralizacije. Vzporedno poteka proces razpr\u0161itve, ki ga poganja vse ve\u010dja potreba po obdelavi podatkov na mestu njihovega nastanka. Edge computing premika ra\u010dunsko mo\u010d bli\u017eje uporabniku, napravi ali industrijskemu okolju, kar spreminja samo logiko infrastrukture. Kot ugotavlja Kos, je\u00a0edge \u017ee tukaj \u2013 v avtomobilih, telefonih, pametnih napravah, kar pomeni, da sodobni oblak deluje kot kombinacija centraliziranih in porazdeljenih sistemov. Suvereni oblak v tem kontekstu prevzema vlogo povezovalnega sloja, ki omogo\u010da usklajevanje med globalnimi platformami in lokalnimi zahtevami.<\/p>\n

Hibridni model kot evropski odgovor<\/p>\n

V tak\u0161nem okolju se vse bolj izrisuje hibridni pristop kot najbolj realisti\u010dna razvojna pot. Suvereni oblak se ne vzpostavlja kot alternativa globalnim re\u0161itvam, temve\u010d kot njihov strate\u0161ki dopolnilni sloj. Organizacije vse pogosteje kombinirajo razli\u010dne modele: ob\u010dutljive in kriti\u010dne podatke ume\u0161\u010dajo v suverena okolja, medtem ko globalne platforme uporabljajo za storitve, kjer prevladajo prednosti skalabilnosti, hitrosti in ekonomike.<\/p>\n

Tak\u0161en pristop omogo\u010da uravnote\u017eeno upravljanje odprtosti in nadzora. Ne gre za umik iz globalnega digitalnega prostora, temve\u010d za njegovo bolj premi\u0161ljeno uporabo, kjer odlo\u010danje o lokaciji in upravljanju podatkov postane del \u0161ir\u0161e poslovne strategije.<\/p>\n

V tem kontekstu razprava o suverenem oblaku presega tehnolo\u0161ki okvir in postaja vpra\u0161anje prihodnje vloge Evrope v digitalnem ekosistemu. Podatki so postali infrastruktura, infrastruktura pa dolo\u010da razmerja mo\u010di.<\/p>\n

Suvereni oblak tako ni ve\u010d zgolj tehnolo\u0161ka mo\u017enost, temve\u010d instrument oblikovanja digitalne avtonomije, kjer odlo\u010ditev o upravljanju podatkov pomeni tudi odlo\u010ditev o nadzoru nad lastnim razvojem.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Podatki niso zgolj tehni\u010dna kategorija, temve\u010d strate\u0161ko vpra\u0161anje mo\u010di. V \u010dasih, ko podjetja, dr\u017eave in posamezniki velik del…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":81566,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[3548,65,66,16256,37,38,24680,25005],"class_list":{"0":"post-81687","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-d-podkast","9":"tag-europe","10":"tag-evropa","11":"tag-oblak","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenscina","14":"tag-tehnoloski-velikani","15":"tag-tehnoloski-velikani-podkast"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116527997124404761","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/81687","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=81687"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/81687\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/81566"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=81687"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=81687"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=81687"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}