{"id":81917,"date":"2026-05-06T18:33:11","date_gmt":"2026-05-06T18:33:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/81917\/"},"modified":"2026-05-06T18:33:11","modified_gmt":"2026-05-06T18:33:11","slug":"z-zvocno-skulpturo-prve-dzamije-na-slovenskem-odprli-slovenski-nacionalni-paviljon","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/81917\/","title":{"rendered":"Z “zvo\u010dno skulpturo” prve d\u017eamije na Slovenskem odprli slovenski nacionalni paviljon"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Slovenski
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSlovenski paviljon po besedah Neje Tom\u0161i\u010d obiskovalce vabi, da sede in prisluhne zgodbi, ki prepleta oba prostora z voja\u0161ko zgodovino, ter razmisli o lastni poziciji v svetu, ki ga obdaja. Foto: Ministrstvo za kulturo<\/p>\n

Slavnostna govornica na odprtju slovenskega paviljona je bila ministrica za kulturo, ki opravlja teko\u010de posle, Asta Vre\u010dko. Izrazila je veselje, da se Slovenija na leto\u0161njem bienalu predstavlja z “ne\u010dim, kar govori o na\u0161i skupni preteklosti, in hkrati, kako graditi na\u0161o prihodnost”.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

“Slovenski paviljon s projektom Zvo\u010dna sled nevidne hi\u0161e odpira pomembna vpra\u0161anja o zgodovinskem spominu, sledeh preteklosti in njihovem vplivu na sodobno dru\u017ebo. Gre za izjemno umetni\u0161ko raziskavo, ki prepleta umetnost, zgodovino in dru\u017ebeno refleksijo ter Slovenijo ume\u0161\u010da v jedro aktualnih mednarodnih razprav. Tak\u0161ni projekti potrjujejo, da je sodobna umetnost klju\u010dni prostor kriti\u010dnega mi\u0161ljenja in dialoga o skupni prihodnosti,” je ob tem poudarila ministrica.<\/p>\n

Na leto\u0161njem bienalu je ob osrednji razstavi z naslovom In Minor Keys napovedanih sto nacionalnih predstavitev in 31 spremljevalnih dogodkov.<\/p>\n

Zgodba mo\u0161eje v Logu pod Mangartom<\/p>\n

Zvo\u010dno sled nevidne hi\u0161e je navdahnila manj znana epizoda evropske zgodovine: za\u010dasna lesena d\u017eamija, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom blizu slovenske severozahodne meje. Namenjena je bila bo\u0161nja\u0161kim vojakom, ki so se med prvo svetovno vojno borili na so\u0161ki fronti, delovala pa je kot del voja\u0161ke infrastrukture cesarstva.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Prizor
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPrizor “bele\u017eenja ti\u0161ine” na mestu nekdanje d\u017eamije pod Mangartom. Foto: Neja Tom\u0161i\u010d<\/p>\n

Projekt preoblikuje pozabljeno arhitekturno sled v prostor poslu\u0161anja, refleksije in ponovnega premisleka zgodovine. Paviljon je zasnovan kot zvo\u010dna skulptura: sli\u0161na zgodba “lebdi nad navidezno praznim prostorom, ki spominja na ru\u0161evino, sestavljeno iz ostankov paviljonov z zadnjega arhitekturnega bienala,” so zapisali v Nonument Group.<\/p>\n

\u010clanica skupine Nonument Group Neja Tom\u0161i\u010d je povedala, da je bila izhodi\u0161\u010de za zasnovo paviljona izku\u0161nja prostora travnika, pod katerim je \u017ee ve\u010d kot sto let pokopana d\u017eamija, kot prostora miru in ti\u0161ine, idili\u010dnega prostora, obdanega z gorami.<\/p>\n

“Slovenski paviljon se odziva tudi na glavno kuratorsko temo 61. bene\u0161kega bienala, V molovskih tonih, ki jo je zasnovala Koyo Kouoh in ki nas vabi, naj se upo\u010dasnimo in prisluhnemo ti\u0161jim, manj razvpitim zgodbam.” Kustosinja slovenskega paviljona je Nata\u0161a Petre\u0161in-Bachelez. Travnik, pod katerega so zakopane ru\u0161evine d\u017eamije, bo tako predstavljal simbol sedanjega trenutka in dana\u0161njih vojn, kjer se religija znova instrumentalizira.<\/p>\n

Odprtje zasen\u010dili spori glede tega, kdo sme sodelovati<\/p>\n

Na uradnem seznamu leto\u0161njega bienala je sto nacionalnih predstavitev, so pa v ponedeljek organizatorji sporo\u010dili, da na bienalu ne bo sodeloval Iran. \u017de tedne je sicer predmet razprave sodelovanje Rusije na bienalu. Zaradi odlo\u010ditve organizatorjev, da je Rusiji dovoljeno sodelovanje, je konec aprila tudi odstopila mednarodna \u017eirija. \u0160e pred odstopom je sicer \u017eirija sporo\u010dila, da ne bo obravnavala tistih dr\u017eav, proti katerih voditeljem so na Mednarodnem kazenskem sodi\u0161\u010du (ICC) vlo\u017eene obto\u017ebe zlo\u010dinov proti \u010dlove\u0161tvu.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tDrugo \u017eivljenje prve d\u017eamije na Slovenskem \u2013 slovenski paviljon na 61. bene\u0161kem bienalu<\/a><\/p>\n

Sredi marca pa je skoraj 200 udele\u017eencev bienala z odprtim pismom izrazilo nasprotovanje sodelovanju Izraela. Kampanjo vodi skupina Art Not Genocide Alliance (ANGA), mednarodno zdru\u017eenje umetnikov, kuratorjev, pisateljev in umetnostnih delavcev.<\/p>\n

Odprtje letos brez podelitve nagrad
So se pa organizatorji zaradi odstopa \u017eirije in trenutnih mednarodnih geopoliti\u010dnih razmer odlo\u010dili tradicionalno slovesnost s podelitvijo nagrad ob za\u010detku bienala odpovedati. Podelitev nagrad bo tako 22. novembra ob zaklju\u010dku bienala, ko bodo podelili zlata leva za najbolj\u0161ega udele\u017eenca leto\u0161nje razstave z naslovom In Minor Keys (V molovskih tonskih na\u010dinih) in za najbolj\u0161i nacionalni paviljon po izboru ob\u010dinstva.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\"
\n\t\t\t\t\t\t\t<\/a>
\n\t\t\t\t\t\t\t Foto: Ministrstvo za kulturo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\"
\n\t\t\t\t\t\t\t<\/a>
\n\t\t\t\t\t\t\t Foto: Ministrstvo za kulturo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\"
\n\t\t\t\t\t\t\t<\/a>
\n\t\t\t\t\t\t\t Foto: Ministrstvo za kulturo<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slovenski paviljon po besedah Neje Tom\u0161i\u010d obiskovalce vabi, da sede in prisluhne zgodbi, ki prepleta oba prostora z…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":81918,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[1200,1065,21707,59,61,62,37,58,60,38,25076,25077],"class_list":{"0":"post-81917","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-asta-vrecko","9":"tag-beneski-bienale","10":"tag-nonument-group","11":"tag-republic-of-slovenia","12":"tag-republika-slovenija","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina","18":"tag-slovenski-paviljon","19":"tag-zvocna-sled-nevidne-hise"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116529070386778989","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/81917","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=81917"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/81917\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/81918"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=81917"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=81917"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=81917"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}