{"id":81943,"date":"2026-05-06T19:03:14","date_gmt":"2026-05-06T19:03:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/81943\/"},"modified":"2026-05-06T19:03:14","modified_gmt":"2026-05-06T19:03:14","slug":"zalostinka-projekt-umetnice-ki-je-zavrnila-cenzuro-in-pristala-v-idealnem-ambientu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/81943\/","title":{"rendered":"\u017dalostinka, projekt umetnice, ki je zavrnila cenzuro in “pristala” v idealnem ambientu"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Po
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPo poskusu cenzure je Gabrielle Goliath odstopila od sodelovanja v ju\u017enoafri\u0161kem paviljonu in projekt Elegy 2026 razstavila na alternativni lokaciji. Foto: Gabrielle Goliath, foto: Luca Meneghel<\/p>\n

Seznami navajajo razli\u010dne podatke, vendar nekako velja, da je v Benetkah danes 115 katoli\u0161kih cerkva in \u0161e nekaj na bene\u0161kih otokih, ki jih seznami obi\u010dajno ne upo\u0161tevajo. Seznam cerkev v Ljubljani na Wikipedii navaja 54 cerkev. Vse bene\u0161ke cerkve ne slu\u017eijo ve\u010d verskim obredom in tudi niso ve\u010d posve\u010dene. Ena tak\u0161nih je cerkev Svetega Antonina v bene\u0161kem predelu Castello, ki arhitekturno v resnici ne izstopa iz bene\u0161kega ‘fonda’ cerkva, a prva razli\u010dica naj bi bila zgrajena \u017ee leta 817, torej nekaj manj kot 400 let po ustanovitvi Benetk, katerih zgodovina je docela pre\u017eeta s kr\u0161\u010dansko vero. \u017de sama ustanovitev Benetk, 25. marca 421, se je zgodila na oznanitev Jezusovega rojstva.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Dan pred za\u010detkom predogleda nisem na\u010drtno iskala lokacije predstavitve projekta Elegy (\u017dalostinka) ju\u017enoafri\u0161ke umetnice Gabrielle Goliath, ki bi po prvotnem na\u010drtu moral biti razstava v leto\u0161njem ju\u017enoafri\u0161kem paviljonu, po skoraj poskusu cenzure pa se je umetnica umaknila in paviljon bo med bienalom prazen.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV resnici je ob ogledu instalacije Elegy nemogo\u010de odkriti njena konkretna vsebinska izhodi\u0161\u010da. Foto: Gabrielle Goliath, foto: Luca Meneghel<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tJu\u017enoafri\u0161ki paviljon v Benetkah bo letos prazen. Sodi\u0161\u010de zavrnilo to\u017ebo avtorice preklicanega dela.<\/a><\/p>\n

Poprepro\u0161\u010dene obravnave projekta, osredoto\u010dene zgolj na palestinsko dimenzijo
V resnici je ambient stare cerkve veliko bolj primeren za projekt, ki ga umetnica Gabrielle Goliath razvija \u017ee ve\u010d kot 10 let. Elegy, projekt, v katerem nastopajo\u010de stopajo na podije in pojejo vedno isto noto, a je kon\u010dni vtis, kot da bi pele mogo\u010dno kompozicijo, je v \u010dasu pisanja o poskusu cenzure do\u017eivel veliko poprepro\u0161\u010denih obravnav, ki izpostavljajo le palestinsko dimenzijo projekta. Elegy je, tako Goliath, je krik, \u017ealostinka, ne\u017een refren, popravljanje in temnopolta feministi\u010dna ljubezen.<\/p>\n

V tokratni razli\u010dici projekta, ki prav zaradi postavitve v cerkvi dobi poudarjeno ritualen in skoraj monumentalen pridih, se Goliath s tremi novimi suitami pokloni ju\u017enoafri\u0161ki \u0161tudentki Ipeleng Christine Moholane, ki so jo leta 2015 posilili in ubili, dvema predhodnicama aktivisti\u010dnega gibanja Nama, ki se zavzema za enakopravnost spolov, ter palestinski pesnici Hebi Abudanda, ki je bila ubita med zra\u010dnimi napadi na Gazo oktobra 2023.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tJu\u017enoafri\u0161ka umetnica to\u017ei ministra, ki ji je na Bene\u0161ki bienale prepre\u010dil poslati umetnino o Gazi<\/a><\/p>\n

Pozicija Ju\u017enoafri\u0161ke republike do genocida v Gazi
Pravzaprav je absurdno, da je ju\u017enoafri\u0161ki minister za \u0161port, umetnost in kulturo Gayton McKenzie, ki je, mimogrede, neko\u010d zaradi oboro\u017eenega ropa v zaporu presedel 8 let, zahteval korekcijo dela Elegy in da je izrazil mnenje, da delo razdvaja in da je v aktualnih geopoliti\u010dnih razmerah lahko sporno. Prav Ju\u017enoafri\u0161ka republika je namre\u010d na Meddr\u017eavno sodi\u0161\u010de vlo\u017eila postopek za obravnavo zlo\u010dina genocida, ki ga oziroma naj bi ga Izrael izvajal v Gazi. A McKenzie se je navezal ravno na to in dejal: “Za Ju\u017eno Afriko ne bi bilo modro in opravi\u010dljivo, da bi podprla umetni\u0161ko instalacijo proti dr\u017eavi, ki je obto\u017eena genocida v \u010dasu, ko tudi preu\u010dujemo neutemeljene obto\u017ebe (izvajanja, op. P. B.) genocida. \/\u2026\/ Ministrstvo za \u0161port, umetnost in kulturo ne more podpreti tako zelo razdvajajo\u010de politi\u010dne naracije o ne\u010dem, kar ostaja podro\u010dje delovanja za nas kot dr\u017eavo.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Charlotte
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tCharlotte Colbert povezujejo z nadrealizmom, v zadnjem \u010dasu pa ustvarja predvsem velikoformatne skulpture. Foto: Polona Balanti\u010d<\/p>\n

V resnici ogled instalacije ne ponuja nobenih izhodi\u0161\u010d za razmi\u0161ljanje o genocidu nad Palestinci in tudi ne o ostalih temah, s katerimi se ukvarja Goliath. Predvsem gre za atmosferi\u010dno delo, ki se kot o\u010ditna \u017ealostinka vklju\u010duje v ‘ton’ bienala, ki ga je \u017ee z naslovom V molovskih tonalitetah zastavila kuratorka bienala Koyo Kouoh. Je pa za jutri predvideno sre\u010danje pred cerkvijo, na katerem bodo sodelujo\u010di umetniki in razli\u010dni gostje brali iz ‘Elegy Readerja’, kompendija besedil o zgodovinah razseljevanja, kolonializma in genocida v trenutku, ko se \u017eenske, predstavniki LGBTIQ+-skupnosti in njihovi zavezniki ponovno zoperstavljajo obravnavam femicida v JAR-u in ko se je slednja na globalnem politi\u010dnem odru zavzela za branjenje pravic Palestincev v Gazi.<\/p>\n

Nadrealizem in optimizem velikih skulptur Charlotte Colbert
Povsem druga\u010dno vzdu\u0161je, predvsem nekega dokaj brezskrbnega optimizma in veselja nad tem, da umetnica Charlotte Colbert preprosto ustvarja umetnost, je bilo na vrtu pala\u010de Corner, ki je sicer sede\u017e bene\u0161ke lokalne uprave. Projekt Possible Landscapes (Mo\u017ene pokrajine) je v resnici “pogojno javen”. Skulpturo lahko zares vidite le med vo\u017enjo po Canalu Grande in \u010de nekako dobite prilo\u017enost za vstop na vrt.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Charlotte
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tCharlotte Colbert pravi, da jo zanimajo dela v javnem prostoru. Nova dela v Benetkah so le pogojno javna, saj dostop do njih ni zares omogo\u010den vsakomur. Foto: Polona Balanti\u010d<\/p>\n

\u017de obisk predstavitve velike, po videzu nadrealisti\u010dne skulpture z velikim o\u010desom na vrhu, je bil dokaj\u0161en podvig. Preu\u010devanje zemljevida in postopanje pred vhodom v pala\u010do ni imelo kaj dosti smisla. So se pa tik pred \u0161esto uro popoldne na okoli\u0161kih ulicah pojavili vodi\u010di, ki so zmedene ljudi usmerili skozi labirint uli\u010dic.<\/p>\n

Charlotte Colbert je ena od sedmih otrok nekdanjega hotelskega magnata Jamesa Goldsmitha, ki se je v zadnjih letih \u017eivljenja anga\u017eiral tudi kot podpornik stranke za referendum o izstopu Zdru\u017eenega kraljestva iz Evropske unije. Njegove osebne zveze s kontinentom so sicer bile tesne, ne nazadnje je tudi mati Charlotte Colbert francoska novinarka.<\/p>\n

Colbert se je najprej uveljavljala z animacijami in \u017ee zgodaj so jo povezovali z nadrealizmom. O aktualnem delu, ki se \u010dez kanal na nek na\u010din spopada tudi s krasno stavbo muzeja Peggy GUggenheim, je o delu, ki je nastalo v sodelovanju z bene\u0161ko ob\u010dino, povedala: “Gre za obok. Zame je obok z o\u010desom na tej lokaciji, kjer lahko sedi\u0161 ob kanalu, nekak\u0161en portal med zunanjim in notranjim svetom, kot je kanal nekak\u0161na povezava med tem, kar je nad in pod mestom. Tu vidim povezavo.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Melissa
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMelissa McGill je svoje dolgoletno opazovanje vode v bene\u0161ki laguni preslikala na bele rjuhe. Foto: Melissa McGill, foto: Marco Valmarana<\/p>\n

Oko je prisotno tudi v skulpturah na vrtu hotela blizu mosta Rialto, na ogled katerih me je Colbert poslala kar z vodnim taksijem. Precej spominjajo na hinduisti\u010dno umetnost. Colbert pa je o simbolizmu svojih del \u0161e povedala: “Oko mi pomeni mo\u010d kolektivne vizualizacije. Ljudje \u017eivimo v zami\u0161ljenih strukturah. Va\u0161 pla\u0161\u010d, ta stavba, politi\u010dni sistemi, vse je izmi\u0161ljeno in zato imamo morda mo\u017enost, da si v kulturi na nek na\u010din zami\u0161ljamo prihodnosti na nek na\u010din. Torej oko je zame opomin na to. In nas opomni, da se lahko pove\u017eemo in nekako zamislimo druga\u010de.”<\/p>\n

Mesto na vodi in \u017eivljenje z vodo
Kanali in voda v Benetkah pa \u017ee dolgo navdihujejo tudi ameri\u0161ko umetnico Melisso McGill. V Benetke prihaja \u017ee 35 let in zaradi Benetk se je, kot pove v de\u017eju na ulici Corte Nova, tudi nau\u010dila italijansko. De\u017e je rahlo nadle\u017een, vendar, tako McGill, ni pomembno, ali de\u017euje, samo smo tako ali tako ve\u010dinoma narejeni iz vode.<\/p>\n

McGill je ulico, ki slovi kot ena najbolj slikovitih zaradi razobe\u0161enega perila na vrveh, ki se pnejo nad njo, spremenila v razstavi\u0161\u010de svojih del na temo gibanja vode. S projektom Marea tudi opozarja na spreminjanje Benetk in bene\u0161kega biotopa zaradi podnebnih sprememb. V Benetke se torej nenehno vra\u010da. Pravi, da je njen pravi dom sicer v New Yorku, v Benetkah pa je njen dom skupnost. Do zdaj je pri ve\u010d projektih sodelovala \u017ee z ve\u010d sto Bene\u010dani. Tudi tokrat so ji pri\u0161li nasproti, saj so se za deset dni odpovedali su\u0161enju perila na prostem. Oziroma, dru\u017einam z malimi otroki in drugim, ki nimajo druge mo\u017enosti, \u010deprav jim je ekipa McGill tudi razdeljevala stojala za su\u0161enje perila v domu, so ob\u010dasno su\u0161enje nad ulico oprostili.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Tako
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tTako je ulica Corte Nova videti na obi\u010dajen dan. Foto: Melissa McGill<\/p>\n

Vsi odtenki bene\u0161ke lagune
Moja glavna tema je povezava med vodo in skupnostjo. “Vedno delam z vodo, to je moja \u017eivljenjska orientacija. Smo v mestu vode in voda je \u017eivljenjska sila,” pove McGill, ki zaradi nenehnega vra\u010danja v Benetke la\u017eje kot tisti, ki so v mestu nenehno prisotni, opazi spremembe.<\/p>\n

Na ulici so trenutno razobe\u0161ene rjuhe, ki jih je McGill pobarvala z oblikami, ki odra\u017eajo gibanje vode v laguni in tudi odtenke lagune, saj je pri slikanju uporabljala izvle\u010dek iz bene\u0161ke morske vode. Predvsem pa jo je navdihovala skupnost okoli ulice: “To je skupnost ljudi, ki se upirajo mno\u017ei\u010dnemu turizmu. Da, tudi mladi ostajajo in ta skupnost je res navdihujo\u010da.” <\/p>\n

Tak\u0161ne izjave se ‘lepo berejo’ in spro\u017eijo navdu\u0161enje. A priznati moramo, da Benetke od turistov preprosto \u017eivijo, tudi od tistih, za katere radi re\u010demo ali re\u010dejo, da v mesto le pridejo, ‘vzamejo’ njegove lepote in mu ni\u010d ne dajo. V resnici ni tako preprosto.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Po poskusu cenzure je Gabrielle Goliath odstopila od sodelovanja v ju\u017enoafri\u0161kem paviljonu in projekt Elegy 2026 razstavila na…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":81944,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[1065,25081,114,1066,25082,62,37,58,60,38,115],"class_list":["post-81943","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-beneski-bienale","tag-charlotte-colberth","tag-entertainment","tag-gabrielle-goliath","tag-melissa-mcgill","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116529188362549733","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/81943","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=81943"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/81943\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/81944"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=81943"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=81943"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=81943"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}