{"id":82087,"date":"2026-05-06T22:30:11","date_gmt":"2026-05-06T22:30:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/82087\/"},"modified":"2026-05-06T22:30:11","modified_gmt":"2026-05-06T22:30:11","slug":"fiskalni-svet-demantiral-bostjancica-tako-velika-je-proracunska-luknja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/82087\/","title":{"rendered":"Fiskalni svet demantiral Bo\u0161tjan\u010di\u010da: tako velika je prora\u010dunska luknja"},"content":{"rendered":"<p>Pi\u0161e: C. R., STA<\/p>\n<p>Aprilski prese\u017eek je bil po pojasnilih fiskalnega sveta posledica krepitve rasti prihodkov zaradi obra\u010duna lanskih obveznosti davka na dohodek pravnih oseb in pa tudi delnega knji\u017eenja novih pla\u010dil sredstev v okviru mehanizma EU za okrevanje in odpornost, saj je Slovenija prejela nekaj ve\u010d kot 230 milijonov evrov sredstev na podlagi petega zahtevka.<\/p>\n<p>Vsako leto je namre\u010d aprila izvedena ve\u010dina pora\u010duna obveznosti za preteklo leto. Letos so skupni prilivi aprila zna\u0161ali 309 milijonov evrov, kar je pribli\u017eno dvakrat toliko kot lani oziroma skoraj na ravni iz leta 2024, ko so bili s 354 milijoni evrov rekordno visoki. V \u0161tirih mesecih skupaj je bila tako medletna rast prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb 27,6-odstotna.<\/p>\n<p>Obenem je bilo knji\u017eenih prvih 100 milijonov evrov od omenjenih 230 milijonov evrov sredstev za okrevanje.<\/p>\n<p>V \u0161tirih mesecih skupaj je medtem saldo dr\u017eavnega prora\u010duna vseeno slab\u0161i kot lani. Primanjkljaj je tako zna\u0161al 423 milijonov evrov in bil za 147 milijonov evrov ve\u010dji kot v enakem lanskem obdobju.<\/p>\n<p>Po veljavnem prora\u010dunu naj bi sicer primanjkljaj v celotnem letu 2026 zna\u0161al 2,1 milijarde evrov.<\/p>\n<p>Medletna rast prihodkov se je v \u0161tirih mesecih okrepila na 11,3 odstotka na 5,2 milijarde evrov, kar predstavlja 33,7 odstotka vseh na\u010drtovanih prihodkov.<\/p>\n<p>Dav\u010dni prihodki so v prvih \u0161tirih mesecih dosegli 4,6 milijarde evrov oz. 8,9 odstotka ve\u010d kot v enakem lanskem obdobju. Prihodki od DDV so nanesli nekaj ve\u010d kot dve milijardi evrov, kar je 9,6 odstotka ve\u010d. Fiskalni svet opozarja, da se rast teh prihodkov z nizke osnove krepi od sredine lanskega leta.<\/p>\n<p>Prilivi iz dohodnine so zna\u0161ali 826 milijonov evrov (+5,2 odstotka). Rast teh prihodkov poganjata visoka zaposlenost in pritisk na rast pla\u010d, so v svoji mese\u010dni informaciji o prora\u010dunski realizaciji zapisali na ministrstvu za finance.<\/p>\n<p>Z davkom od dohodkov pravnih oseb je prora\u010dun zbral 702 milijona evrov (+27,6 odstotka), s tro\u0161arinami pa 514 milijonov evrov (+3,5 odstotka).<\/p>\n<p>Iz prora\u010duna EU se je steklo 312 milijonov evrov, kar je 61,3 odstotka ve\u010d kot v enakem lanskem obdobju, predvsem na ra\u010dun prejetih sredstev v okviru na\u010drta za okrevanje in odpornost.<\/p>\n<p>Nadaljevala se je medtem tudi visoka rast odhodkov, ki so bili v prvih \u0161tirih mesecih medletno vi\u0161ji za 13,7 odstotka in so zna\u0161ali skoraj 5,7 milijarde evrov. To predstavlja 32 odstotkov odhodkov, na\u010drtovanih v sprejetem prora\u010dunu, so pojasnili na ministrstvu za finance. Pomemben del rasti po pojasnilih fiskalnega sveta predstavlja odvajanje namenskih prihodkov v prora\u010dunske sklade, od tega glavnino pomenijo sredstva za okrevanje.<\/p>\n<p>Tudi brez upo\u0161tevanja tega dejavnika je bila rast odhodkov visoka, ve\u010d kot desetodstotna. Pribli\u017eno \u010detrtino tega je posledica vi\u0161jih stro\u0161kov dela.<\/p>\n<p>Njihova rast se bo v naslednjih mesecih po pri\u010dakovanjih fiskalnega sveta znova okrepila zaradi delne uskladitve z lansko inflacijo z majskim izpla\u010dilom aprilske pla\u010de, vi\u0161jega regresa, ki se bo pove\u010dal \u0161e za 10 odstotkov poleg redne uskladitve s 16-odstotnim dvigom minimalne pla\u010de, pri junijski in decembrski pla\u010di pa bosta izpla\u010dana \u0161e nadaljnja obroka v okviru postopne uvedbe spremenjenega pla\u010dnega sistema.<\/p>\n<p>K rasti odhodkov so v podobni meri prispevali \u0161e vi\u0161ji transferji posameznikom in gospodinjstvom ter investicijska poraba. Medletno vi\u0161ji socialni transferji so posledica redne zakonske uskladitve z inflacijo in nekaterih diskrecijskih ukrepov. V okviru investicijske porabe pa se v zadnjih mesecih poleg investicij na podro\u010dju obrambe najbolj ve\u010dajo \u0161e investicije v zdravstveno in izobra\u017eevalno infrastrukturo.<\/p>\n<p>Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo po podatkih ministrstva namenjenih 779 milijonov evrov oziroma 13,4 odstotka ve\u010d kot v enakem lanskem obdobju. Zvi\u0161al se je obseg sredstev za dru\u017einske prejemke in star\u0161evska nadomestila, za nezaposlene in za zagotavljanje socialne varnosti, predvsem za izvajanje osebne asistence.<\/p>\n<p>V sklada socialnega zavarovanja je dr\u017eavni prora\u010dun prispeval 642 milijonov evrov oz. 1,8 odstotka ve\u010d kot v enakem obdobju lani. Najve\u010dji del prora\u010dunskega transferja, 519 milijonov evrov, odpade na pokojninsko blagajno in je primerljiv enakemu lanskemu obdobju.<\/p>\n<p>Odhodki za investicije so dosegli 415 milijonov evrov (+28,5 odstotka). Vlagali so v voja\u0161ko opremo, gradnjo in vzdr\u017eevanje cest, \u017eelezni\u0161ko infrastrukturo in zdravstvo.<\/p>\n<p>Za subvencije so namenili 214 milijonov evrov (+1,8 odstotka). Zvi\u0161ale so se predvsem zaradi vi\u0161jih neposrednih pla\u010dil v kmetijstvu.<\/p>\n<p>Za stro\u0161ke dela v javnem sektorju so namenili 1,7 milijarde evrov, kar je 8,5 odstotka ve\u010d kot v enakem obdobju lani. Rast je v ve\u010dji meri posledica napredovanj in pla\u010dne reforme, so \u0161e navedli na ministrstvu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pi\u0161e: C. R., STA Aprilski prese\u017eek je bil po pojasnilih fiskalnega sveta posledica krepitve rasti prihodkov zaradi obra\u010duna&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":82088,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[32,35,31,34,36,2089,37,38,33],"class_list":{"0":"post-82087","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-headlines","9":"tag-najpomembnejse-novice","10":"tag-news","11":"tag-novice","12":"tag-osrednje-novice","13":"tag-proracun","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenscina","16":"tag-top-stories"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116530002111607730","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/82087","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=82087"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/82087\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/82088"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=82087"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=82087"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=82087"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}