{"id":82294,"date":"2026-05-07T06:03:07","date_gmt":"2026-05-07T06:03:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/82294\/"},"modified":"2026-05-07T06:03:07","modified_gmt":"2026-05-07T06:03:07","slug":"obrestne-mere-za-stanovanjske-kredite-maj-2026","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/82294\/","title":{"rendered":"Obrestne mere za stanovanjske kredite maj 2026"},"content":{"rendered":"

Ve\u010dina bank je maja ponovno povi\u0161ala obrestne mere za stanovanjske kredite. Vrednost evriborja pa se je aprila nekoliko ustalila.<\/p>\n

Potem ko je referen\u010dna obrestna mera euribor marca dosegla nekak\u0161en vmesni rekord, pre\u0161la je mejo 2,5 odstotka, se je vrednost aprila umirila in bila ob koncu meseca 2,44 odstotka. Pri stanovanjskih kreditih, vezanih na spremenljivo obrestno mero (euribor + pribitek<\/a>) tako v za\u010detku maja ni bistvenih sprememb.<\/p>\n

Pet bank je povi\u0161alo obrestno mero<\/p>\n

Dra\u017eji pa so stanovanjski krediti s fiksno obrestno mero. Glede na na\u0161e podatke so jo maja v primerjavi z aprilom povi\u0161ali v petih od osmih bank, ki jih analiziramo. Za najvi\u0161ji dvig so se odlo\u010dili v De\u017eelni banki Slovenije (DBS), fiksna obrestna mera z ro\u010dnostjo 20 let je zdaj vi\u0161ja za 0,15 odstotne to\u010dke. V drugih \u0161tirih bankah\u00a0to so NLB, OTP, Intesa Sanpaolo in Sparkasse, pa so fiksne obrestne mere dvignili za 0,10 odstotne to\u010dke.<\/p>\n

Kljub najvi\u0161jemu dvigu obrestne mere pa stanovanjski krediti v DBS ostajajo najcenej\u0161i. Skupni stro\u0161ek (obresti in stro\u0161ki, ki jih obra\u010duna banka) na primer 100.000 evrov vrednega kredita z ro\u010dnostjo 20 let je v omenjeni banki nekaj manj kot 37.000 evrov, medtem ko je v vseh drugih bankah, tudi v tistih, ki obrestnih mer niso povi\u0161ale, nad 37.000 evrov, pri treh bankah se\u017ee tudi \u010dez 40.000 evrov.<\/p>\n

Razlika skoraj 7000 evrov<\/p>\n

Trenutno so fiksne obrestne mere najvi\u0161je v najve\u010dji banki, v NLB so jih namre\u010d dvignili na 3,7 odstotka. Stro\u0161ki prej omenjenega kredita so tako vi\u0161ji od 43.000 evrov, v primerjavi z aprilom pa so vi\u0161ji za dobrih 1200 evrov.<\/p>\n

Povi\u0161anje je \u0161e nekoliko ve\u010dje pri kreditih DBS, kjer so maja v primerjavi z aprilom vi\u0161ji za ve\u010d kot 1800 evrov. Za skoraj 1500 evrov pa so vi\u0161ji stro\u0161ki kredita v Sparkasse. \u00a0\u00a0<\/p>\n

Razlika med najdra\u017ejim in najcenej\u0161im kreditom je zdaj ve\u010d kot 6800 evrov. Ob tem pa je treba dodati, da se vsi podatki nana\u0161ajo na ogla\u0161evane obrestne mere, ki so dostopne na spletnih straneh bank in v informativnih ra\u010dunih. Komitenti se z banko o vi\u0161ini obrestne mere lahko pogajajo, uspeh pa je odvisen od prilivov na osebni ra\u010dun, poslovanja z banko, tipu ra\u010duna, pogojen pa je lahko tudi z dodatnimi produkti, na primer zavarovanja<\/a>, ki naj bi jih sklenili kreditojemalec.<\/p>\n

V enem letu dra\u017eji tudi do 10.000 evrov<\/p>\n

V zadnjem letu so se stanovanjski krediti s fiksno obrestno mero v ve\u010dini bank podra\u017eili \u0161e bolj kot v primerjavi z aprilom letos. Lani je bil 100.000-evrski kredit z ro\u010dnostjo 20 let precej cenej\u0161i, v povpre\u010dju od dobrih 1300 pa vse do ve\u010d kot 7000 evrov.<\/p>\n

Dvajset evrov vi\u0161ji mese\u010dni obrok, koliko je na primer letos v primerjavi z lanskim aprilom vi\u0161ji v DBS, v 20 letih odpla\u010devanja pomeni skoraj 5000 evrov dra\u017eji kredit, v NLB, kjer je mese\u010dni obrok dra\u017eji celo za 30 evrov, pa to pomembni kar 7200 evrov ve\u010d stro\u0161kov za odpla\u010dilo kredita.<\/p>\n

\u0160e bistveno vi\u0161ji je skok v Gorenjski banki, kjer je kredit letos dra\u017eji za ve\u010d kot 10.000 evrov. Razlika je tako velika, ker so lani aprila ponujali kredite po akcijski obrestni meri 2,6 odstotka, letos pa je ta 3,6-odstotna.<\/p>\n

Izjemi sta dve banki. V Sparkasse se krediti v zadnjem letu prakti\u010dno ni podra\u017eil, saj je bila lani aprila obrestna mera 3,49 odstotka, letos pa je 3,5 odstotka. \u00a0V UniCredit banki pa je kredit letos maja celo cenej\u0161i, kot je bil lani aprila. Obrestna mera je za 0,15 odstotne to\u010dke ni\u017eja, kot je bila lani, zato je kredit cenej\u0161i za skoraj 1800 evrov.<\/p>\n

Primerjajte vse stro\u0161ke, ne le obresti<\/p>\n

Pri sklepanju kreditnih pogodb vsekakor velja primerjati vse stro\u0161ke, ne le obrestnih mer, saj tudi ti lahko prinesejo precej\u0161njo razliko v kon\u010dni ceni kredita. Dober primer za to je na primer DBS, kjer je kon\u010dni stro\u0161ek kredita kljub nekoliko vi\u0161ji obrestni meri (3,25 odstotka), za dobrih 900 evrov cenej\u0161i kot na primer v UniCredit banki, kjer je obrestna mera ni\u017eja (3,15 odstotka), in celo za 1500 evrov cenej\u0161i kot v Delavski hranilnici, pa \u010deprav je tudi tam obrestna mera ni\u017eja (3,20 odstotka).<\/p>\n

Malo ponudbe za kredite z ro\u010dnostjo 30 let<\/p>\n

Kredite s fiksno obrestno mero in z ro\u010dnostjo, dalj\u0161o od 20 let, ponujajo le \u0161tiri banke, in sicer NLB, OTP, Intesa Sanpaolo in UniCredit banka. Obrestne mere so v tem primeru vi\u0161je od 0,2 pa vse do 0,5 odstotne to\u010dke.<\/p>\n

Kreditojemalec, ki bi kredit odpla\u010deval ve\u010d kot 20 let, se mora pri drugih bankah odlo\u010diti za spremenljivo obrestno mero, v nekaterih bankah pa ponujajo tudi kombinirano obrestno mero, kar pomeni, da prvih nekaj let kredit odpla\u010duje po fiksni obrestni meri, v nadaljevanju pa po sprejemljivi. Koliko let velja fiksna obrestna mera, je odvisno od ponudbe banke.<\/p>\n

katarina.n.mal@styria-media.si<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ve\u010dina bank je maja ponovno povi\u0161ala obrestne mere za stanovanjske kredite. Vrednost evriborja pa se je aprila nekoliko…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":82295,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[1285,4345,81,25142,82,15972,7169,8966,84,83,62,37,58,60,38,25140,25141],"class_list":{"0":"post-82294","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-1285","9":"tag-banke","10":"tag-business","11":"tag-drazji-krediti","12":"tag-economic","13":"tag-euribor","14":"tag-nakup-stanovanja","15":"tag-obrestna-mera","16":"tag-poslovni","17":"tag-poslovni-svet","18":"tag-si","19":"tag-slovene","20":"tag-slovenia","21":"tag-slovenija","22":"tag-slovenscina","23":"tag-stanovanjski-krediti","24":"tag-visje-obresti"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116531783463892074","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/82294","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=82294"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/82294\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/82295"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=82294"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=82294"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=82294"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}