{"id":82349,"date":"2026-05-07T07:03:08","date_gmt":"2026-05-07T07:03:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/82349\/"},"modified":"2026-05-07T07:03:08","modified_gmt":"2026-05-07T07:03:08","slug":"iz-tujine-so-hodili-k-nam-gledat-kako-se-dela","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/82349\/","title":{"rendered":"Iz tujine so hodili k nam gledat, kako se dela"},"content":{"rendered":"<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/67040698.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/67040698.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/67040698.jpg\" title=\"Znamka Meblo Jogi \u017eivi dalje.  Foto: Meblo\" alt=\"Znamka Meblo Jogi \u017eivi dalje.  Foto: Meblo\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tZnamka Meblo Jogi \u017eivi dalje.  Foto: Meblo<\/p>\n<p>V knjigi Zgodba o Meblu: prvih petdeset let, ki je bila izdana leta 1998, je zapisano, da je bil Meblo plod gospodarske politike nove dr\u017eave, ki je za\u010dela industrializacijo. Tovarna, ki je v \u0161estdesetih letih postala svetovno znana kot Meblo, je leta 1950 dobila tudi velike objekte v Kromberku, t. i. Meblovi coni.<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n<p>Povpre\u010dna cena spalnice ni smela presegati povpre\u010dnega \u0161tirimese\u010dnega delav\u010devega zaslu\u017eka<\/p>\n<p>Hrabroslav Gerljevi\u010d je v Meblu za\u010del delati pri rosnih petnajstih letih. &#8220;Nikdar ve\u010d ne bo organizirano tako, kot je bilo. Marsikje ni bilo tako kot v Meblu, tu je bila res pika na i.&#8221; O Meblu govori prav s posebnim \u017earom, \u0161e posebno takrat, ko obra\u010da strani knjige, ki opisujejo prvih petdeset let tovarne. &#8220;Pri nas se je prav pazilo na to, da bomo vodilni. Tudi pri lakirnicah, ki smo jih dobili, ko jih v Jugoslaviji \u0161e ni bilo. \u0160e tujci so hodili gledat, kako se dela. Da nastane taka kvaliteta, je potrebno veliko napora,&#8221; pravi Gerljevi\u010d.<\/p>\n<p>Za\u0161\u010ditni znak novogori\u0161kega Mebla, podjetja, ki se je sprva imenovalo Tovarna pohi\u0161tva Solkan, \u017ee \u010dez nekaj mesecev pa Tovarna pohi\u0161tva Nova Gorica, je bil obli\u010d. Tega je v drugem letniku srednje \u0161ole na \u017eeljo takratnega direktorja Olega Vrta\u010dnika preoblikoval danes priznani oblikovalec Oskar Kogoj:&#8221;Mi je rekel, da so me povabili, da bi napravil nov znak, vendar naj ostane obli\u010d. To je bil pogoj, sicer pa sem imel svobodo oblikovanja. \u0160el sem k svojemu nonu oziroma ostankom dru\u017eine Butkovi\u010d in dobil lep, \u0161e izviren obli\u010d in sem ga stiliziral. Bil je sprejet,&#8221; je povedal.<\/p>\n<p>Kogoj je tudi idejni avtor po\u010divalnika Gondola, ki mu ga je uspelo izdelati ob pomo\u010di sodelavcev iz Mebla. &#8220;Bil je razstavljen po vsem svetu, vznemiril je vso svetovno javnost. Leta 1971 so bili v Industrial Designu razstavljeni vsi najbolj\u0161i stoli na svetu in tudi na\u0161 je bil v njem, celo na naslovni strani,&#8221; je povedal in dodal, da sta na razstavi v Beogradu na po\u010divalniku sedela tudi Tito in Jovanka.<\/p>\n<p>Meblo je tudi sicer vzbudilo pozornost s \u0161tevilom prejetih nagrad za oblikovanje in kakovost izdelkov. Podjetje je bilo ponos Nove Gorice in leta 1970 je v samem sredi\u0161\u010du mesta dobilo tudi razstavni salon. \u010ceprav ta betonski objekt stoji \u0161e danes, pa so se v osemdesetih in devetdesetih letih prej\u0161njega stoletja v tovarni pohi\u0161tva za\u010dele te\u017eave, se spominja Hrabroslav Gerljevi\u010d. &#8220;Ni bilo lepo. Najprej stavke, ker ni bilo pla\u010d. Potem se je malo pomirilo, pozneje pa mi je takratni direktor \u0160tokelj spet rekel, naj napi\u0161em seznam, kdo bo \u0161el domov. Sem mu rekel, da sem jaz prvi, pa ni \u017eelel tega sli\u0161ati, seznama pa tudi nisem napisal. Potem je \u0161lo podjetje v ste\u010daj, nekako leta 1992, 93.&#8221;<\/p>\n<p>Meblo Holding v ste\u010daj leta 2019, terjatev za 8 milijonov evrov<\/p>\n<p>V letih od 1990 do 1996 je podjetje Meblo uspe\u0161no izvedlo preobrazbo, to je pomenilo prilagoditev novim dru\u017ebenim in gospodarskim razmeram, je zapisano v knjigi Zgodba o Meblu. Pravni naslednik Tovarne pohi\u0161tva Solkan iz leta 1948 je postal Meblo Holding, ki je imel v tistem \u010dasu v vseh dvanajstih podjetjih s pribli\u017eno 750 zaposlenimi nadzorni kapitalski dele\u017e. Toda z leti so po\u010dasi za\u010dela usihati vsa podjetja v skupini Meblo, od Iverke, Elaste, Topa in a+a do Jogija leta 2012. <\/p>\n<p>Takrat se je nekdanji zaposleni v Meblo Jogi Rok Lozej odlo\u010dil, da ohrani tako znanje kot znamko, zato je ustanovil novo dru\u017ebo INT. &#8220;Kot podjetje smo v tem trenutku lastniki blagovnih znamk Meblo Jogi, Jogi in Meblo. Ali bomo \u0161e katero spravili samostojno na tr\u017ei\u0161\u010de? Bomo videli, kaj bo prinesel \u010das. V tem trenutku nastopamo z blagovno znamko Meblo Jogi.&#8221; <\/p>\n<p>Logotip te blagovne znamke, ki obstaja \u017ee od leta 1962, je bil fakir oziroma jogi. Ali sploh \u0161e kdo imenuje vzmetnico kako druga\u010de?  &#8220;Veliko jih re\u010de, da nam je lahko, ker imamo blagovno znamko, ki jo pozna vsa Jugoslavija. Vendar je ta blagovna znamka stara nekaj ve\u010d kot 60 let, mi smo pa v samostojni Sloveniji \u017ee ve\u010d kot 30 let. Zdaj smo dobrih 13 let aktivni. Na starih lovorikah ne more\u0161 \u017eiveti, ampak mora\u0161 sproti vlagati v blagovno znamko,&#8221; pravi Lozej.<\/p>\n<p>\u010ceprav znamka Meblo Jogi uspe\u0161no \u017eivi dalje, se ste\u010daj istoimenskega podjetja \u0161e ni kon\u010dal. Meblo Jogi v ste\u010daju je namre\u010d najve\u010dji upnik Meblo Holdinga, ki je bil leta 2019 prisiljen razglasiti ste\u010daj in za\u010deti prodajo nepremi\u010dnin v coni Meblo v Kromberku. Pri tem pa ste\u010dajni upravitelj Du\u0161an Taljat, ki je na tem mestu od leta 2021, opozarja: &#8220;Bistvo je, da je Meblo Holding \u0161e naprej ostal lastnik vseh cest in infrastrukture v coni Meblo. In to je zdaj tisto te\u017eko breme, ki ga ne moremo re\u0161iti. I\u0161\u010demo partnerja v MONG-u, da bi vse to pre\u0161lo v njihovo last, vendar ne tako, kot so si zamislili, torej da bi MONG vse dobil zastonj.&#8221;<\/p>\n<p>Za 25.000 kvadratnih metrov cest in kanalizacijskega omre\u017eja bi v Meblu Holding \u017eeleli vsaj dober milijon evrov. Ker pa odkupa ni, ostajajo ceste in kanalizacija v coni neurejene, pri tem pa morajo nekateri lastniki kar dvakrat se\u010di v \u017eep. &#8220;Zato, ker lastniki nepremi\u010dnin Meblo Holdingu pla\u010dujejo od\u0161kodnine za rabo infrastrukture, ob\u010dini pa nadomestilo za uporabo stavbnega zemlji\u0161\u010da. Po mojem mnenju so upravi\u010deno nezadovoljni, saj za to, kar pla\u010dujejo dvakrat, ne dobijo ustrezne infrastrukture oziroma ta infrastruktura propada, ker ste\u010dajni dol\u017enik ne sme vlagati in tudi ne vem, zakaj bi vlagal v nekaj, kar bo jutri postalo last MONG-a. MONG pa tudi ne vlaga, ker ni lastnik te infrastrukture.&#8221;<\/p>\n<p>Poleg tega je v coni nastal \u0161e problem vodnih izgub \u2012 vsak mesec za ve\u010d kot 1000 kubi\u010dnih metrov, to pa je prav tako rezultat nere\u0161enih lastni\u0161kih razmerij.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/65466732.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/65466732.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/65466732.jpg\" title=\"Ob\u010dinska prizadevanja za ureditev Meblove cone.  Foto: Promocijsko gradivo\" alt=\"Ob\u010dinska prizadevanja za ureditev Meblove cone.  Foto: Promocijsko gradivo\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tOb\u010dinska prizadevanja za ureditev Meblove cone.  Foto: Promocijsko gradivo<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\tCona Meblo ostaja v nezavidljivem stanju, lastniki so razo\u010darani<\/p>\n<p>Konec ste\u010dajnega postopka se po Taljatovih besedah oddaljuje tudi zaradi podrobnega prostorskega na\u010drta, ki ga izdeluje novogori\u0161ka ob\u010dina. Med drugim, kot pravi Taljat, ob\u010dina funkcionalnim zemlji\u0161\u010dem v okviru kompleksa Meblove upravne stavbe spreminja namembnost. &#8220;To pomeni hud udarec za ste\u010dajnega dol\u017enika oziroma za upnike, saj se v bistvu sre\u010dujemo z vpra\u0161anjem, ali bo to morda spet predmet ustavnega spora, \u010de bomo dokazovali, da je bilo treba na\u0161a stavbna zemlji\u0161\u010da spreminjati v nestavbna,&#8221; pojasnjuje.<\/p>\n<p>Mestna ob\u010dina Nova Gorica se je za pripravo OPPN odlo\u010dila, potem ko je leta 2022 sodi\u0161\u010de dolo\u010dilo, da so zemlji\u0161\u010da s cestami in kanalizacijo last Meblo Holdinga. Na vpra\u0161anje, zakaj ob\u010dina teh zemlji\u0161\u010d ne odkupi, je vodja slu\u017ebe za okolje in prostor na mestni ob\u010dini Nova Gorica Erik Lasi\u010d odgovoril: &#8220;Moram poudariti, da z gledi\u0161\u010da ob\u010dine te nepremi\u010dnine ra\u010dunovodsko trenutno niso ni\u010d vredne, torej za ob\u010dino pomenijo le breme v prihodnosti. Seveda pa to ne pomeni, da se ob\u010dina ne zanima zanje. Tako reko\u010d edina mo\u017enost, da se za\u017eene ta poslovna cona, je, da ob\u010dina postane lastnik.&#8221;<\/p>\n<p>Zakaj pri zagonu ne pomagajo tudi pobrana nadomestila za uporabo stavbnega zemlji\u0161\u010da? Lasi\u010d pravi: &#8220;Dejstvo je, da se nadomestilo za uporabo stavbnih zemlji\u0161\u010d pla\u010duje. Je pa to dav\u0161\u010dina, ki se odmerja po predpisih. Dejstvo je, da \u017ee s tem postopkom podrobnega prostorskega na\u010drta ob\u010dina dolo\u010dena sredstva namenja za to cono in so se za\u010dela na neki na\u010din, vsaj na simboli\u010dni ravni, vra\u010dati.&#8221; <\/p>\n<p>Na ob\u010dini ra\u010dunajo, da bi bil OPPN za sprejemanje lahko pripravljen v za\u010detku prihodnjega leta. Pri sredstvih za obnovo javne infrastrukture pa  bi bil pripravljen v za\u010detku prihodnjega leta. Pri sredstvih za obnovo javne infrastrukture ra\u010dunajo na pomo\u010d dr\u017eave: &#8220;Moramo se zavedati, da gre za poslovno obmo\u010dje, veliko pribl. 40 hektarov, to je \u017ee v obmo\u010dju vrednosti poslovnih con nacionalnega pomena in zato zagotovo pri\u010dakujemo tudi ugoden odziv dr\u017eave v smislu prestrukturiranja in revitalizacije obstoje\u010dih poslovnih con; to je tudi ena izmed stvari, ki se jih dr\u017eava loteva.&#8221;<\/p>\n<p>Ste\u010daj Meblo Holdinga torej tudi po sedmih letih \u0161e ni kon\u010dan, prav tako na re\u0161itve \u010daka tudi cona Meblo, danes poimenovana poslovna cona Kromberk zahod. Zanimivo je, da je bila ta lokacija pred davnimi leti izbrana, \u010deprav je bila najslab\u0161a in najdra\u017eja. Kot je zapisano v knjigi Zgodba o Meblu, so ta predel imenovali palude oz. mo\u010dvirje in prvi obiskovalci so tam bredli po vodi do gle\u017enjev. Zdi se, da je to prispodoba za dana\u0161nji polo\u017eaj.<\/p>\n<p>Spomini Hrabroslava Gerljevi\u010da na Meblo pa niso taki, ampak so lepi.<\/p>\n<p>&#8220;Zdaj gledam ljudi, ko hodijo delat in so vsi potrti. Nobene spro\u0161\u010denosti, nobenega veselja ni v njih. Mi smo u\u017eivali in se smejali,&#8221; se spominja. Stari meblovci iz njihovega tozda se vsako leto sre\u010dajo. Kot pravi, do zdaj ni \u0161e nikoli manjkal, in vse dokler mu bo zdravje dopu\u0161\u010dalo, tudi ne bo. <\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tNa pogori\u0161\u010du primorskih velikanov: Ste\u010daj Mebla<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Znamka Meblo Jogi \u017eivi dalje. Foto: Meblo V knjigi Zgodba o Meblu: prvih petdeset let, ki je bila&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":82350,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[23329,25164,25165,6445,59,61,62,37,58,60,38,3387],"class_list":{"0":"post-82349","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-blagovna-znamka","9":"tag-kromberk","10":"tag-meblo","11":"tag-nova-gorica","12":"tag-republic-of-slovenia","13":"tag-republika-slovenija","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-stecaj"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116532019622309294","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/82349","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=82349"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/82349\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/82350"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=82349"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=82349"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=82349"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}