{"id":82454,"date":"2026-05-07T08:46:12","date_gmt":"2026-05-07T08:46:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/82454\/"},"modified":"2026-05-07T08:46:12","modified_gmt":"2026-05-07T08:46:12","slug":"pank-zgodovina-neposlusnosti-rtv-slo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/82454\/","title":{"rendered":"Pank \u2013 zgodovina neposlu\u0161nosti – RTV SLO"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Naslovnica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNaslovnica podkasta. Foto: Nika Zupanc<\/p>\n

“Zame je bil pank ve\u010dplastna zadeva. Najprej je bil nekak\u0161na prebuditev, \u0161ok, ko sem na Valu 202 sli\u0161al malo plo\u0161\u010do God Save the Queen od Sex Pistols. Kdo jo je zavrtel? Jasno \u2013 Andrej \u0160ifrer. Zame osebno je bila to epifanija, neko razodetje,” odgovori na vpra\u0161anje, kaj je zanj pank, Igor Vidmar, boter panka.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Pank nima rojstnega datuma in kraja<\/p>\n

Kje se je pank za\u010del, pravzaprav ne vemo. Nastal je so\u010dasno na ve\u010d mestih hkrati. Nekateri ga povezujejo z letom 1976, ko so newyor\u0161ki The Ramones izdali album Ramones, drugi pa prisegajo na izid prvega singla britanske skupine Sex Pistols Anarchy in the U. K.<\/p>\n

“Zgodovinsko bomo pank pogosto postavili v leto 1976 in ga povezali s Sex Pistols, ampak \u010de pogledamo, kaj se je dogajalo na sceni, ta zvok sega v za\u010detek sedemdesetih, pravzaprav v konec \u0161estdesetih. Zato dolo\u010dati ‘to\u010den za\u010detek’ panka je zgre\u0161eno \u2013 prvih nikoli ni. Tako se spro\u017ei krogla, ki se ve\u010da, ve\u010da, ve\u010da \u2013 in pride tudi do nas. Pri nas se je zgodilo zelo hitro; zaostajali smo komaj kak\u0161no leto. Zaradi \u0161kandaloznosti in senzacionalizma pa se pogosto zdi, kot da je pri\u0161el od nikjer,” pove Igor Ba\u0161in, glasbeni kritik in publicist.<\/p>\n

Vsem krajem pa je skupen svojevrsten upor proti takratnim razmeram, ko sta se v zraku \u010dutila jeza in dolg\u010das in se je hipijevski optimizem \u017ee izpel. Politi\u010dno gre za \u010das hladne vojne, strah pred jedrsko katastrofo in za globoko krizo zaupanja v oblast. Zdru\u017eene dr\u017eave se pobirajo po Vietnamu in aferi Watergate, v Veliki Britaniji vladajo stavke, inflacija in brezposelnost. Razredi so vedno bolj razslojeni in mladi nimajo tak\u0161ne prihodnosti, kot so jim jo obljubljali star\u0161i. To se ka\u017ee tudi v popularni glasbi, ki postane preve\u010d veli\u010dastna in odtujena od ob\u010dinstva ter takratnih tegob mladih. Glasba, ki zahteva \u010das, denar in potrpe\u017eljivost \u2013 natanko tisto, \u010desar mladi leta 1976 nimajo.<\/p>\n

Drew Stone, producent in re\u017eiser dokumentarca The New York Hardcore Chronicles, je dejal: “Pred tem je bila popularna glasba pogosto zgrajena na \u010da\u0161\u010denju idolov. Velike skupine, kot sta The Rolling Stones ali Led Zeppelin, so ustvarile razdaljo med izvajalcem in ob\u010dinstvom. Oder je bil visoko, obiskovalci spodaj \u2013 skoraj kot pred oltarjem. Ko pa so se pojavili bendi, kot so Ramones, se je ta razdalja sesula. Ob\u010dinstvo se je z zasedbo lahko poistovetilo. Lahko bi rekli celo to: bend je bil ob\u010dinstvo in ob\u010dinstvo je bilo bend.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPrvi del: Pank \u2013 zgodovina neposlu\u0161nosti: Naredi sam<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tZdelo se je, da bo rokenrol umrl<\/p>\n

V Sloveniji pank ni bistveno zaostajal. Leta 1976 so zarezali v takratni val jugorocka Pankrti in spro\u017eili pank detonator na obmo\u010dju Jugoslavije.<\/p>\n

“Nekaj, kar je bilo skupno vsem tem bendom, je bilo, da so odklanjali sredinski rok tistega \u010dasa. Sredi 70-ih let so bile na eni strani komercialne rokovske skupine, ki jih sli\u0161ati nismo mogli. Na drugi strani smo imeli artisti\u010dni rok. Nismo mogli ga niti sli\u0161ati, ker se nam je zdel izredno pretenciozen. \u010clovek si je rekel, da je rokenrol umrl,” pove Gregor Tomc, ustanovni \u010dlan zasedbe Pankrti.<\/p>\n

Kmalu zatem je spoznal Pera Lov\u0161ina, s katerim sta \u0161tudirala na Fakulteti za dru\u017ebene vede.<\/p>\n

“Moja prva misel je bila, ker \u017eivim v kulturni pu\u0161\u010davi, moram v bistvu sam to narediti. In sem na fakulteti spoznal Petra Lov\u0161ina, on mi je takrat pokazal svoje komade, ki so mi bili v\u0161e\u010d. Komad je imel o tem, kako mu je nekdo pornoprojektor ukradel. Take stvari, ki so bile leta ’76 v Sloveniji nepredstavljive. Tako sem vedel, da je Pero ‘ta prav’.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pankrti
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPankrti leta 1979 na koncertu z naslovom To morate presli\u0161ati, po istoimenski negativni kritiki, ki jo je napisal Dimitrij Rupel o prvi mali plo\u0161\u010di Pankrtov Lublana je bulana. Foto: Vojko Flegar<\/p>\n

Gregor Tomc se je zato odpravil v takratni evropski center panka, London.<\/p>\n

“\u010ce si hotel izvedeti, kaj je pank, si moral v tujino po dokaz, da ta glasba sploh obstaja. Drugega na\u010dina ni bilo v Sloveniji, da si pri\u0161el do plo\u0161\u010d. To so bili \u010dasi, ko v trgovinah nisi ni\u010desar dobil. Tudi po radiu se ni ni\u010d vrtelo,” doda Tomc.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDrugi del: Pank \u2013 zgodovina neposlu\u0161nosti: Izbruh<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tTretji del: Pank \u2013 zgodovina neposlu\u0161nosti: Epicenter Slovenija<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tProstori upora<\/p>\n

Pank je potreboval prostor. \u010ce ga ni dobil, si ga je ustvaril sam. To niso bili samo prostori \u2013 to so bili varni otoki za vse, ki niso imeli kam drugam. Seveda ne moremo mimo Diska FV v Ro\u017eni dolini, kjer \u0161e danes tli mo\u010dna underground pank scena, in ilirskobistri\u0161kega MKN\u017d-ja, ki letos praznuje zavidljivih 60 let in nosi dokaz generacijskega prenosa diy dr\u017ee in znanja.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Koncert
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKoncert na Tratah na gradu Cmurek, kjer se ponovno odvijajo pankovski koncerti po na\u010delu \u2018naredi sam\u2019. Foto: Melisa \u0106ehi\u0107<\/p>\n

Prostorov je danes mnogo ve\u010d, kot si jih predstavljamo, raztezajo se po celotni Sloveniji, \u010deprav je problem centralizacije tudi danes prisoten. \u0160e vedno pa se ravnajo po diy na\u010delu, brezpla\u010dne koncerte organizirajo prostovoljci s prijatelji iz celotne Slovenije. Ravno zato so se odlo\u010dili, da bodo pankovske koncerte po dolgem obdobju zati\u0161ja obudili na Tratah v Muzeju norosti, kjer se je pankovsko dogajanje odvijalo \u017ee v 80. letih prej\u0161njega stoletja.<\/p>\n

Pred koncertnim dogajanjem pa obiskovalce \u0161e peljejo na ogled razstave po muzeju. “Obiskovalci vidijo, kak\u0161ne grozote so ljudje do\u017eivljali v tak\u0161nih institucijah, potem si dajo du\u0161ka v moshpitu in do\u017eivijo glasbeno lobotomijo. Kje imate v Sloveniji biv\u0161o nori\u0161nico, ki je postala glasbeno prizori\u0161\u010de. Nori plac za noro glasbo in za “nore” ljudi,”povedo mladi organizatorji serijalke Glasbena lobotomija.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u010cetrti del: Pank \u2013 zgodovina neposlu\u0161nosti: Prostori upora<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPank ni ostal ujet v sedemdesetih<\/p>\n

\u010ceprav ga danes pogosto spremlja nostalgija po “pravih \u010dasih”, po usnju in zadimljenih klubih, njegova mo\u010d ni le v spominu, ampak v tem, da se vedno znova vra\u010da v novih oblikah in ostaja pomemben. Saj je bistvo panka ravno razbiti samoumevno tradicijo prej\u0161njih generacij in ustvariti nekaj svojega. Novej\u0161e zasedbe morda nimajo ve\u010d istega zgodovinskega trenutka, imajo pa podoben odpor do dru\u017ebenih pravil, nezaupanje v avtoritete, potrebo po neposrednosti in glasnosti. Razlogov za upor, \u017eal, ne zmanjka, na sre\u010do pa ne zmanjka niti glasnikov, ki z glasbo opozarjajo na krivice. Nove generacije panka ne obujajo zato, da bi posnemale preteklost, temve\u010d, ker v njem \u0161e vedno prepoznajo uporabno orodje za ustvarjanje skupnosti. “Vsaka generacija, ki pride na prizori\u0161\u010de in za\u010dne ustvarjati svoje bende, za\u010dne delati svoj pank,” dodaja Igor Ba\u0161in.<\/p>\n

Pank ni le glasbena zvrst<\/p>\n

\u010ceprav je danes res la\u017eje izgledati “pank” s pritiskom gumba v spletni trgovini kot pa sam izrezati majico, se ustvarjalci pankovske scene tudi danes izrazito zavedajo pomena antipotro\u0161ni\u0161tva in se trudijo dr\u017eati etos \u2018naredi sam\u2019. Poudarjajo, da ni treba, da si videti pank, da si pank. Pomemben je tudi na\u010din, kako \u017eivi\u0161 \u017eivljenje, ne le kak\u0161no glasbo poslu\u0161a\u0161.<\/p>\n

Da je pank tudi \u017eivljenjska dr\u017ea, potrjuje tudi kolektiv Izlo\u010dki, ki ve\u010dkrat na leto izdaja *fanzin – Izlo\u010dkizine. Gre za mlad trio, Katju\u0161o, Alja\u017ea in Kraso, ki so izdelovanje neodvisne publikacije za\u010deli kar v svoji \u0161tudentski sobi. Izlo\u010dek vsebuje pankovska besedila, napotke za skupine, veganske recepte, kri\u017eanke in prispevke javnosti. Katju\u0161a je dejala: “Trenutno v sferi, kjer mora\u0161 za vse stvari, ki si jih kupil, pla\u010devati \u0161e prijavnine, je analogen izdelek edina stvar, ki zares ostane tebi in si jo lahko lasti\u0161 ter lahko z njo po\u010dne\u0161, kar ho\u010de\u0161.” Prav zato pa ga zadaj spremlja napis: “Kopiranje in reproduciranje je mo\u010dno za\u017eeleno”.<\/p>\n

*Fanzin je neodvisna publikacija, ki jo ustvarjajo ljubitelji dolo\u010dene teme, kulture ali fenomena.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Katju\u0161a
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKatju\u0161a in Alja\u017e iz kolektiva Izlo\u010dki, v katerem neodvisno ustvarjajo fanzin \u2013 Izlo\u010dkizine. Foto: Vida Lestan<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPank \u0161e vedno bije bitke<\/p>\n

Pank je v svojem bistvu izrazito antisistemski, saj je s sistemom vedno nekaj narobe. Neko\u010d je bil to boj proti krivicam takratnih politi\u010dnih re\u017eimov, danes predvsem proti fa\u0161izmu in kapitalizmu, ki daje prednost denarju, produktivnosti in potro\u0161ni\u0161tvu. Ravno zato se kolektivi \u0161e toliko bolj zavedajo svojega poslanstva in se \u0161e vedno dr\u017eijo na\u010dela diy, kar je danes \u0161e te\u017eje kot v prej\u0161njem stoletju, in poudarjajo pomen antipotro\u0161ni\u0161tva tudi z raznimi akcijami, kot so \u2018Gromkafana\u2019, kjer kuhajo brezpla\u010dne veganske obroke za tiste, ki jih potrebujejo, organizirajo delavnice in izmenjavo obla\u010dil ter pankovske koncerte.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pogosto
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPogosto je pank tudi dobrodelen; septembra 2025 je Jitske Hartmans organiziral \u017ee 4. Pun(\u010d)k, kjer nastopajo predvsem \u017elinta skupine, izkupi\u010dek prodanih kart je namenil varnim hi\u0161am. V treh letih so zbrali skoraj 10.000 evrov. \u017dlinta je krovni izraz za \u017eenske, lezbijke, interspolne, nebinarne in transspolne osebe. Foto: \u017dan \u0160kafar<\/p>\n

Po kovidnem obdobju je vzniknilo veliko pankovskih skupin, med njimi tudi Pinkepanke. “Imeli smo potrebo po surovosti in kontaktu. Pank subkultura je osredoto\u010dena na skupnost, zato smo se na\u0161li v tem,” pove zasedba Pinkepanke.<\/p>\n

Pank odpira danes tudi vpra\u0161anje dru\u017ebenih spolnih identitet in feminizma. Odprt prostor, v katerem se prepletajo kvirovske identitete, vpra\u0161anje telesa in dru\u017ebene neenakosti. Pank je bil prva zvrst popularne glasbe, ki je izrazito nastopila proti ma\u010dizmu. \u010ceprav se pank rad predstavlja kot prostor svobode in sprejemanja, ni imun na iste dru\u017ebene vzorce, proti katerim se bori. Pogosto so vloge \u017eenskih ustvarjalk zreducirane na videz. \u010ceprav je to v svoji osnovi anarhisti\u010dno gibanje, se hierarhije vzpostavijo in se preoble\u010dejo v bolj neformalne oblike.<\/p>\n

Po kovidnem obdobju je vzniknilo veliko pankovskih skupin, med njimi tudi Pinkepanke. “Imeli smo potrebo po surovosti in kontaktu. Pank subkultura je osredoto\u010dena na skupnost, zato smo se na\u0161li v tem,” pove zasedba Pinkepanke.<\/p>\n

Pank odpira danes tudi vpra\u0161anje dru\u017ebenih spolnih identitet in feminizma. Odprt prostor, v katerem se prepletajo kvirovske identitete, vpra\u0161anje telesa in dru\u017ebene neenakosti. Pank je bil prva zvrst popularne glasbe, ki je izrazito nastopila proti ma\u010dizmu. \u010ceprav se pank rad predstavlja kot prostor svobode in sprejemanja, ni imun na iste dru\u017ebene vzorce, proti katerim se bori. Pogosto so vloge \u017eenskih ustvarjalk zreducirane na videz. \u010ceprav je to v svoji osnovi anarhisti\u010dno gibanje, se hierarhije vzpostavijo in se preoble\u010dejo v bolj neformalne oblike. Aleks, bobnar skupine, dodaja: “Ozna\u010dijo te kot \u017eensko in si tako obravnavam. Ta \u010dlovek pa ima idejo o \u017eenskah tako, da si obravnavan na gr\u0161i na\u010din.”<\/p>\n

\u0160e vedno pa se pank bori za pravi\u010dnej\u0161o in bolj vklju\u010dujo\u010do dru\u017ebo ter podpira dr\u017eo, da je ob krivicah treba zakri\u010dati \u2013 z glasbo ali uporno gesto. Pank ni mrtev, dokler so \u017eivi ljudje, ki ga oblikujejo naprej \u2013 po svoje.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPeti del: Pank \u2013 zgodovina neposlu\u0161nosti: Punk\u2019s not dead*<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Naslovnica podkasta. Foto: Nika Zupanc “Zame je bil pank ve\u010dplastna zadeva. Najprej je bil nekak\u0161na prebuditev, \u0161ok, ko…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":82455,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[177,114,276,25192,62,37,58,60,38,115],"class_list":{"0":"post-82454","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-dokumentarec","9":"tag-entertainment","10":"tag-glasba","11":"tag-punk","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-zabava"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116532424527025611","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/82454","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=82454"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/82454\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/82455"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=82454"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=82454"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=82454"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}