{"id":82516,"date":"2026-05-07T09:28:10","date_gmt":"2026-05-07T09:28:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/82516\/"},"modified":"2026-05-07T09:28:10","modified_gmt":"2026-05-07T09:28:10","slug":"predlagatelji-ob-kritikah-interventnega-zakona-davcna-razbremenitev-je-investicija-v-prihodnost","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/82516\/","title":{"rendered":"Predlagatelji ob kritikah interventnega zakona: Dav\u010dna razbremenitev je investicija v prihodnost"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\tV \u017eivo \u2013 TV Slovenija 3<\/p>\n

V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca predlagajo ve\u010d ukrepov za groze\u010do energetsko krizo, med njimi ni\u017eji davek na dodano vrednost (DDV) za osnovna \u017eivila in del energentov. T. i. omnibus zakon, ki posega v pribli\u017eno deset zakonov, predvideva tudi ugodnej\u0161e pogoje za samostojne podjetnike in delo upokojencev, odpravlja omejitve glede dela zdravnikov. Predlagatelji trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po \u0161tirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj pove\u010devala obremenitve in s tem zmanj\u0161ala gospodarsko konkuren\u010dnost Slovenije.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, je prej\u0161nji teden v DZ-ju odlo\u010dilo 47 poslancev, 21 jih je bilo proti \u2013 za so glasovali poslanci NSi-ja, SLS-a in Fokusa, Demokratov, Resni.ce in SDS-a, kjer so sicer napovedali nekaj popravkov, v Svobodi, SD-ju ter Levici in Vesni pa so zakonu nasprotovali. SDS sicer napovedanih popravkov \u0161e ni vlo\u017eil, so pa v sredo (v\u010deraj) zve\u010der dopolnila vlo\u017eili v strankah Svoboda, SD in Levica, je za Radio Slovenija poro\u010dala Erika \u0160tular. \u010crtali bi namre\u010d \u010dlene, ki niso intervencijske narave.<\/p>\n

Stranka Levica je sicer \u017ee napovedala tudi, da bodo proti zakonu, ki po njihovem prepri\u010danju prina\u0161a politike, \u0161kodljive za ljudi, razvoj dr\u017eave in dru\u017ebo, uporabila vsa razpolo\u017eljiva parlamentarna sredstva, tudi zahtevo za posvetovalni referendum.<\/p>\n

Sindikati kriti\u010dni do tega, da niso bili vabljeni k sodelovanju na odboru<\/p>\n

Zakon v ve\u010dini sledi zahtevam gospodarskih zdru\u017eenj, ki re\u0161itve podpirajo. Sindikati medtem zakonu odlo\u010dno nasprotujejo, saj po njihovem mnenju koristi predvsem bogatim, ogro\u017ea socialno dr\u017eavo in maje stabilnost velikih dru\u017ebenih podsistemov. Obregnili so se tudi ob ime zakona, ki nosi besedo “interventni”, \u010deprav po njihovem prepri\u010danju za ve\u010dino ukrepov, ki jih vsebuje, ni nikakr\u0161ne podlage za to, da bi jih bilo treba sprejemati kot interventne.<\/p>\n

Predstavniki sindikalnih central so svoje nasprotovanje predlogu vnovi\u010d izrazili pred sejo odbora. Kot je pojasnil predsednik konfederacije Pergam Jakob Po\u010divav\u0161ek, so novinarsko konferenco, ki je potekala pred stavbo parlamenta, sklicali, ker je bil njihov poziv, da jih kot socialne partnerje povabijo na sejo, ignoriran. “Menim, da je \u0161okantno, da parlament, hram demokracije, s tem zakonom postaja institucija, kjer izra\u017eanje mnenj zainteresirane javnosti ne samo, da ni za\u017eeleno, ampak tudi ni dovoljeno,” je dejal Po\u010divav\u0161ek.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Ne gre za zakon o ukrepih za razvoj Slovenije, ampak za zakon o ukrepih za razkroj Slovenije.”<\/a><\/p>\n

Tudi poslanec Svobode Lenart \u017davbi je v uvodu seje opozoril, da so poslanske skupine Svobode, SD-ja in Levica ter Vesne v sredo predsedniku skupnega odbora Zvonku \u010cerna\u010du (SDS) poslale poziv, da na sejo dodatno povabi zunanje dele\u017enike, strokovnjake zainteresirane javnosti in predstavnike institucij, ki jih predlog zadeva. “Vem, da jih je veliko, \u010deprav vabila niso dobili, kar se mi zdi samo po sebi \u0161kandalozno,” je dejal \u017davbi.<\/p>\n

Kot je odgovoril predsednik odbora \u010cerna\u010d, je na sejo v skladu poslovnikom povabil predlagatelje, vlado in predstavnike zakonodajno-pravne slu\u017ebe. “Glede na va\u0161 predlog, ki vsebuje 40 vabljenih, in glede na to, da ste istega dne vlo\u017eili predlog za splo\u0161no razpravo, sem ocenil, da je splo\u0161na razprava tista, ki omogo\u010da vsem tem, ki ste jih predlagali za vabljene, da povedo svoje mnenje. Najprej bomo odlo\u010dali o sklepu, da se omogo\u010di javna predstavitev mnenj, in ne splo\u0161na razprava, ki je bila opravljena \u017ee prej\u0161nji teden, 29. aprila. In \u010de ta sklep ne bo sprejet, ne vidim nobenih te\u017eav, da vsi, ki so danes tukaj, povedo svoje mnenje,” je pojasnil. Nekateri zunanji dele\u017eniki so na sejo namre\u010d pri\u0161li, \u010deprav nanjo niso vabljeni, kar pomeni, da v razpravi ne sodelujejo.<\/p>\n

Na glasovanju je bil nato predlog poslanskih skupin Svobode, SD-ja in Levice ter Vesne, da se o interventnem zakonu opravi javna predstavitev mnenj, zavrnjen s 7 glasovi za in 9 proti. Sledili so pozivi poslancev Svobode, SD-ja in Levice ter Vesne k prekinitvi ali prestavitvi seje, s \u010dimer bi omogo\u010dili vklju\u010ditev zunanjih dele\u017enikov, ki jih je predsednik odbora zavrnil kot neutemeljene in vztrajal, da sledi dolo\u010dilom iz poslovnika.<\/p>\n

Reber\u0161ek: \u010ce bo \u0161lo dobro gospodarstvu, bo \u0161lo tudi dobro zaposlenim<\/p>\n

Poslanec NSi-ja Aleksander Reber\u0161ek je v imenu predlagateljev zakona dejal, da se je Slovenija po \u0161tirih letih obstoje\u010de vlade zna\u0161la v “ekonomsko nezavidljivem polo\u017eaju” \u2013 poudaril je, da je bila gospodarska rast pod povpre\u010djem EU-ja in da je bila ta lani najni\u017eja po letu 2020. “Vse to niti ne \u010dudi, \u010de se spomnimo na to, kak\u0161no gospodarsko politiko je vodila ta vladna koalicija. Nalagala je vedno nove in nove davke. Poslovno okolje se je spreminjala vsako leto, tik pred novim letom. Namesto stabilnosti smo imeli kaos. Sledil je padec na lestvicah konkuren\u010dnosti, najni\u017eje v zadnjih desetih letih,” je nanizal.<\/p>\n

Dejal je, da so \u0161tevilna podjetja svoje poslovanje preselila v tujino in da \u0161e danes “be\u017eijo iz dr\u017eave”. “Verjetno prihajajo neki novi \u010dasi in verjamem, da bomo z ugodno gospodarsko politiko vsa ta podjetja pripeljali v na\u0161o dr\u017eavo nazaj,” je dejal. “Pripravili smo predlog zakona, ki zajema ve\u010d ukrepov za izbolj\u0161anje slovenskega poslovnega okolja in zdravstvenega sistema ter za razbremenitev v zadnjem \u010dasu povi\u0161anih dav\u010dnih bremen slovenskega gospodarstva in prebivalstva,” je pojasnil Reber\u0161ek.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tDemokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca pripravili interventni zakon “za razvoj Slovenije”<\/a><\/p>\n

Poudaril je, da za dostojne pla\u010de, delovanje zdravstva, \u0161olstva, socialnega sistema in zagotavljanje pokojnin potrebujemo razvoj. “Nosilec razvoja pa so v veliki meri gospodarstvo, podjetniki, kmetje, obrtniki. \u017delimo sprostiti njihove ustvarjalne potenciale, ki jih zavirajo visoki davki in nestabilno okolje,” je pojasnil in izrazil mnenje, da je dav\u010dna razbremenitev investicija v prihodnost.<\/p>\n

Na\u0161tel je tudi nekaj klju\u010dnih ukrepov iz predloga zakona: ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za vse upokojence, zni\u017eanje DDV-ja na osnovna \u017eivila, ki bo po njegovih besedah prineslo tudi zni\u017eanje cen, ni\u017ejo obdav\u010ditev najemnin, razbremenitev espejev \u2013 zni\u017eanje prispevkov na okoli 250 evrov za tiste, ki zaslu\u017eijo do minimalne pla\u010de, oprostitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za popoldanske espeje in ugodnej\u0161o obdav\u010ditev normirancev \u2013, polna pokojnina za tiste upokojence, ki \u017eelijo delati tudi po 40 letih delovne dobe, sprostitev omejitve za delovanje zdravnikov zunaj javnega sektorja in uvedbo razvojne kapice.<\/p>\n

“\u010ce bo \u0161lo dobro gospodarstvu, bo \u0161lo tudi dobro zaposlenim,” je prepri\u010dan Reber\u0161ek. “Manj davkov si more vzeti dr\u017eava. In naj vas ne boli, ko denar dobijo ljudje,” je dejal predstavnikom strank, ki predlogu nasprotujejo. Glede opozoril o tem, da bo interventni zakon povzro\u010dil veliko luknjo v dr\u017eavnem prora\u010dunu, pa je poslanec NSi-ja dejal, da bo ta denar “ostal pri ljudeh” in da bodo s tem ve\u010d zapravili, s \u010dimer bo “dr\u017eava na mehek na\u010din davek nazaj pobrala”. “Vsaki\u010d, ko bom v celem dnevu sli\u0161al, da delamo za bogate, bom povedal tisto, kar sem \u017ee povedal \u2013 v Levici ustvarjajo reve\u017ee, da se lahko potem za njih borijo,” je dejal in opozoril, da “rev\u0161\u010dina vedno nara\u0161\u010da v \u010dasu levih vlad”.<\/p>\n

Vlada, ki opravlja teko\u010de posle, predloga ne podpira<\/p>\n

Svoje mnenje o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije je pred njegovo obravnavo na skupnem odboru DZ-ja posredovala tudi vlada, ki opravlja teko\u010de posle. Kot so sporo\u010dili z ministrstva za finance, je vlada na dopisni seji sprejela mnenje, da je predlog zakona “po vsebini in strukturi parcialen, fiskalno tvegan in razvojno neu\u010dinkovit”. V nasprotju s predlagatelji, ki trdijo, da gre za zakon za razvoj Slovenije, vlada meni, da ta predlog zakona ne naslavlja klju\u010dnih izzivov slovenskega gospodarstva, ne krepi produktivnosti in ne zagotavlja dolgoro\u010dne vzdr\u017enosti javnih financ.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSindikalne centrale za posvetovalni referendum o interventnem zakonu<\/a><\/p>\n

Ukrepi po mnenju vlade namre\u010d niso skladni z zastavljenim ciljem in po njenem mnenju posledi\u010dno tudi ne bodo u\u010dinkoviti, “saj gre ve\u010dinoma za ukrepe, ki so usmerjeni na ozke elemente posameznih sistemov oziroma ozke skupine dav\u010dnih zavezancev, ki ne morejo rezultirati v splo\u0161ni podpori gospodarske rasti in pove\u010danju konkuren\u010dnosti slovenskega gospodarstva”. <\/p>\n

Ob tem vlada opozarja, da parcialno zastavljeni ukrepi, ki jih predlagatelji ozna\u010dijo kot interventne ukrepe, dejansko predstavljajo sistemske posege v sisteme socialne varnosti, “brez ustrezno opravljenih analiz in predlogov ukrepov, ki bi nevtralizirali negativne javno finan\u010dne in druge negativne u\u010dinke predlaganih ukrepov”. Na ministrstvu za finance o tem opozarjajo na nevarnost uvedbe ukrepov brez jasnih re\u0161itev za nadome\u0161\u010danje izpada prihodkov \u2013 ta bodo po njihovi oceni zna\u0161al okoli milijardo evrov oz. 1,4 odstotka BDP-ja letno \u2013 kar po njihovem mnenju predstavlja neposredno tveganje za stabilnost javnih financ.<\/p>\n

Vlada zato predloga zakona ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. “S tem vlada ne zanika legitimnosti ciljev in namena predloga, ki pa jih je po njenem mnenju treba nasloviti premi\u0161ljeno (na podlagi ocen stanja), sistemsko in z ukrepi, ki bodo u\u010dinkoviti in ne bodo ru\u0161ili temeljev dolo\u010denih dru\u017ebenih sistemov ter bodo pripravljeni tudi z upo\u0161tevanjem javnofinan\u010dne vzdr\u017enosti,” so \u0161e sporo\u010dili s finan\u010dnega ministrstva.<\/p>\n

Opozorila zakonodajno-pravne slu\u017ebe, fiskalnega sveta …<\/p>\n

Na \u0161tevilne pravne pomanjkljivosti zakona je opozorila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna slu\u017eba.<\/a> Med drugim jo je zmotil t. i. omnibus princip, pa tudi oznaka zakona kot interventnega: “Sode\u010d po naslovu, naj bi Predlog zakona vseboval interventne ukrepe, vendar pregled njegovih dolo\u010db poka\u017ee, da tak\u0161na opredelitev ni ustrezna, saj ne odra\u017ea dejanske vsebine in podro\u010dij urejanja niti ne opredeljuje konkretnega problema, ki naj bi ga re\u0161eval.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tDelodajalci soglasno podpirajo interventni razvojni zakon. Levica: To je zakon za bogate.<\/a><\/p>\n

Ekonomisti in fiskalni svet pa so po poro\u010danju Erike \u0160tular kritizirali, da zakon vodi v skoraj milijardo evrov ve\u010dji primanjkljaj. Predsednik Davorin Kra\u010dun je tako poudaril, da morajo biti ukrepi, ki re\u017eejo javnofinan\u010dne prihodke, “kompenzirani z javnofinan\u010dnimi prihodki drugje ali pa z zmanj\u0161anjem javnofinan\u010dnih izdatkov”.<\/p>\n

Edina mo\u017ena pot je na strani izdatkov, pa je prepri\u010dan ekonomist Igor Masten, soavtor programa Demokratov. A ne linearno, ampak brez rezov na dr\u017eavotvornih resorjih \u2013 obramba, policija, izobra\u017eevanje, pravosodje. Kot je dejal za Radio Slovenija, je treba ob tem “identificirati neprioritetna podro\u010dja, kjer se morajo izdatki nominalno zni\u017eevati, s ciljem, da v \u0161tirih letih izdatki povpre\u010dno ne rastejo ve\u010d kot polovica rasti BDP-ja”.<\/p>\n

O predlogu zakona bo sicer na pobudo predstavnikov sindikatov razpravljal tudi svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Med drugim bodo \u010dlani sveta ocenili posledice, ki bi jih imela uvedba socialne kapice na vi\u0161ino pokojnin. Kapica je namre\u010d predvidena v vi\u0161ini, ki je ni\u017eja od najvi\u0161je pokojninske osnove. Prav tako naj bi ocenil posledice, ki bi nastale zaradi prisilnega upokojevanja. Predstavnike sindikatov pa zanima tudi, koliko bo zaradi prisilnega upokojevanja manj vpla\u010danih prispevkov v pokojninsko blagajno.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V \u017eivo \u2013 TV Slovenija 3 V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":82385,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[9458,3589,16625,25172,59,61,62,37,58,60,38,19538],"class_list":{"0":"post-82516","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-ddv","9":"tag-energetska-kriza","10":"tag-interventni-zakon","11":"tag-prisilno-upokojevanje","12":"tag-republic-of-slovenia","13":"tag-republika-slovenija","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-socialna-kapica"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116532589601916671","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/82516","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=82516"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/82516\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/82385"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=82516"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=82516"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=82516"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}