{"id":82612,"date":"2026-05-07T10:54:14","date_gmt":"2026-05-07T10:54:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/82612\/"},"modified":"2026-05-07T10:54:14","modified_gmt":"2026-05-07T10:54:14","slug":"cena-cloveskega-zivljenja-v-farmacevtskem-portfelju-ko-goljufija-postane-dobickonosna-strategija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/82612\/","title":{"rendered":"Cena \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja v farmacevtskem portfelju: ko goljufija postane dobi\u010dkonosna strategija"},"content":{"rendered":"

V svetu \u201cvelike farme\u201d (Big Pharma) je tako, da je meja med medicinskim napredkom in kriminalno dejavnostjo pogosto zgolj vpra\u0161anje ra\u010dunovodske postavke. Ko je leta 2009 farmacevtski velikan Pfizer moral od\u0161teti rekordnih 2,3 milijarde dolarjev<\/a> zaradi goljufivega tr\u017eenja, je svetovna javnost za trenutek obstala v \u0161oku.<\/p>\n

\"\"\u200b\u200b\u200b\u200b\u200b\u200b\u200b<\/p>\n

A v zakulisju farmacevtskih korporacij je to bila le \u0161e ena \u0161tevilka v bilanci \u2013 stro\u0161ek, ki ga je mogo\u010de vpisati med \u201cobratovalne izgube\u201d, medtem ko se dobi\u010dki iz nezakonitih poslov merijo v ve\u010dkratnikih kazni.<\/p>\n

Bextra: Simbol sistemske brezbri\u017enosti<\/p>\n

Primer zdravila Bextra je u\u010dbeni\u0161ki primer, kako korporativna pohlep preglasi varnost bolnikov. Pfizer je Bextro (protivnetno zdravilo) agresivno tr\u017eil za namene in v odmerkih, za katere je ameri\u0161ka agencija za zdravila (FDA) izrecno opozorila, da so nevarni.<\/p>\n

Podjetje je vedelo za varnostna tveganja, a jih je ignoriralo. Ko so bili pritiski in dokazi o \u0161kodljivih u\u010dinkih preveliki, so zdravilo leta 2005 umaknili s trga. A do takrat je bila \u0161koda \u017ee storjena: tiso\u010di pacientov so bili izpostavljeni tveganjem, za katere niso vedeli, zdravniki pa so bili zavedeni z napa\u010dnimi informacijami.<\/p>\n

Mehanizem prevare: od podkupnin do \u201coff-label\u201d prodaje<\/p>\n

Ne gre le za eno zdravilo \u2013 preiskava je razkrila globoko zakoreninjeno kulturo goljufanja, ki je zajemala celo paleto zdravil:<\/p>\n

Nezakonito \u201coff-label\u201d tr\u017eenje:\u00a0prodaja zdravil za namene, ki niso bili odobreni, je bila sistemska strategija. Podjetje je zdravnike spodbujalo, naj predpisujejo zdravila za indikacije, ki niso bile medicinsko utemeljene in za katere zdravila sploh niso bila testirana kot varna.
\nKupovanje vpliva: Pfizer je izvajalcem zdravstvenih storitev pla\u010deval provizije in \u201cdarila\u201d, da bi ti v svojih ordinacijah promovirali in predpisovali Pfizerjeva zdravila \u2013 Bextra, Geodon, Zyvox in Lyrica. Gre za korupcijo, ki neposredno spodjeda zaupanje v zdravni\u0161ko stroko.<\/p>\n

\u201cKazen\u201d kot investicija v uspeh<\/p>\n

Zakaj bi se podjetje, kot je Pfizer, sploh spustilo v tak\u0161no tveganje? Odgovor je v matematiki: namre\u010d \u010de z nezakonitim tr\u017eenjem zdravila zaslu\u017ei\u0161 10 milijard, kazen v vi\u0161ini dveh milijard pa\u010d pla\u010da\u0161 kot del stro\u0161kov.<\/p>\n

Preiskovalci so ob razkritju primera ostali \u0161okirani nad drznostjo: Pfizer je namre\u010d kr\u0161il zakone in goljufal celo v \u010dasu, ko so se njihovi pravniki v pisarnah zveznih to\u017eilcev \u017ee pogajali o prej\u0161njih prekr\u0161kih. To ni naklju\u010dje \u2013 to je poslovni model farmacevtske industrije.<\/p>\n

Ali to pomeni konec zaupanja?<\/p>\n

Ko farmacevtsko podjetje postavi dobi\u010dek nad varnost, ne ogro\u017ea le posameznikov, temve\u010d integriteto celotnega zdravstvenega sistema. Tak\u0161ne prakse neposredno stanejo davkopla\u010devalce, saj dr\u017eava prek programov, kot sta Medicare in Medicaid, pla\u010duje za zdravila, ki so bila predpisana na podlagi la\u017ei in podkupnin.<\/p>\n

Kljub sporazumom o \u201ckorporativni integriteti\u201d, ki jih podjetja podpi\u0161ejo po tak\u0161nih \u0161kandalih, ostaja grenak priokus: ali se je sistem dejansko spremenil ali pa so korporacije le postale bolj prefinjene pri prikrivanju svojih dejanj?<\/p>\n

Zgodovina nas u\u010di, da dokler kazni ne bodo presegle dobi\u010dkov iz goljufij in dokler odgovorni posamezniki v upravah ne bodo osebno odgovarjali za ogro\u017eanje zdravja ljudi, bodo farmacevtski velikani \u0161e naprej krmarili po robu zakona. Za njih je \u010dlove\u0161ko zdravje le \u0161tevilka na koncu finan\u010dnega poro\u010dila.<\/p>\n

Ob vseh teh razkritih dejstvih, ki pri\u010dajo o sistemskem potvarjanju medicinske resnice v imenu dobi\u010dka, se poraja neizogibno vpra\u0161anje o dru\u017ebeni naivnosti. Te\u017eko je razumeti slepo, dobesedno religiozno zaupanje, ki ga mnogi \u0161e vedno gojijo do farmacevtskega kompleksa in nekriti\u010dno do zdravni\u0161ke stroke, ki je bila v teh primerih ne le orodje, temve\u010d tudi soodvisni \u010dlen v verigi nezakonitega tr\u017eenja.<\/p>\n

Vse ka\u017ee, da je povpre\u010dni \u010dlovek \u2013 kljub temu, da je dandanes oboro\u017een z neomejenim dostopom do informacij \u2013 ujet v paradoks: medtem ko znanost napreduje, kriti\u010dna presoja pri mnogih zaostaja. Aroganca industrije, ki stavi na pozabljivost in pasivnost povpre\u010dnega zemljana, namre\u010d uspeva le zato, ker ji dopu\u0161\u010damo prostor za delovanje.<\/p>\n

Znanje je namre\u010d dostopno, a zdrava pamet in razsodnost \u2013 tisti temeljni \u010dlove\u0161ki lastnosti, da se vpra\u0161amo kdo, zakaj in po kak\u0161ni ceni \u2013 pa o\u010ditno (p)ostajata dobrini, ki ji ni mogo\u010de kupiti niti z najnaprednej\u0161imi zdravili niti z najdra\u017ejimi marketin\u0161kimi kampanjami.<\/p>\n

PREBERITE TUDI:\u00a0V ZDA je ve\u010d dr\u017eav vlo\u017eilo to\u017ebe proti Pfizerju zaradi zavajanja in prikrivanja stranskih u\u010dinkov<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V svetu \u201cvelike farme\u201d (Big Pharma) je tako, da je meja med medicinskim napredkom in kriminalno dejavnostjo pogosto…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":82613,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[62,37,58,60,38,89,90],"class_list":{"0":"post-82612","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-tehnologija","8":"tag-si","9":"tag-slovene","10":"tag-slovenia","11":"tag-slovenija","12":"tag-slovenscina","13":"tag-technology","14":"tag-tehnologija"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116532927755206453","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/82612","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=82612"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/82612\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/82613"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=82612"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=82612"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=82612"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}