{"id":82937,"date":"2026-05-07T16:05:07","date_gmt":"2026-05-07T16:05:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/82937\/"},"modified":"2026-05-07T16:05:07","modified_gmt":"2026-05-07T16:05:07","slug":"arso-priziga-alarm-napovedi-niso-spodbudne","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/82937\/","title":{"rendered":"Arso pri\u017eiga alarm: Napovedi niso spodbudne"},"content":{"rendered":"

Na vzhodu Slovenije vlada izjemna su\u0161a in tudi drugod razmere niso dobre. Ob zadnjih padavinah so se rahlo izbolj\u0161ale le na zahodu dr\u017eave. Nekatere reke so imele aprila zgodovinsko nizke pretoke. Kot je danes povedala agrometeorologinja Andreja Su\u0161nik z Arsa, napovedi niso spodbudne. Kmetje opozarjajo na \u0161kodo na pridelkih.<\/p>\n

Vzhod je \u017ee obarvan rde\u010de<\/p>\n

“Na dana\u0161nji dan je stanje tako, da se \u017eal su\u0161e kljub padavinam v zahodnem delu Slovenije nismo znebili,” je dejala Su\u0161nik. Izbolj\u0161anje je omejeno le na posamezna obmo\u010dja, kjer je padlo ve\u010d kot 40 milimetrov de\u017eja, predvsem na zahodu in delu obale, je dodala.<\/p>\n

Drugod razmere ostajajo slabe ali se \u0161e poslab\u0161ujejo. “Proti vzhodu je stanje celo izjemno su\u0161no, saj je ta del \u017ee obarvan rde\u010de.\u00a0Koro\u0161ka in del Podravja \u017ee ve\u010d obdobij ostajata v obmo\u010dju izjemne su\u0161e. Nekatere regije, ki so bile prej zmerno su\u0161ne, so zdaj postale izjemno su\u0161ne, kar pomeni, da se vodni primanjkljaj pove\u010duje,” je opozorila Su\u0161nik.<\/p>\n

\"Su\u0161ne<\/p>\n

Su\u0161ne razmere v Sloveniji se kljub zadnjim padavinam ne izbolj\u0161ujejo, ponekod se celo zaostrujejo. V kmetijstvu ne bo \u0161lo ve\u010d brez namakanja.
\n Foto: STA <\/p>\n

V izjemno su\u0161nih obmo\u010djih bi potrebovali okoli 60 milimetrov de\u017eja<\/p>\n

Tudi napovedi niso spodbudne. “Padavine bodo v naslednjih dneh bolj krajevne, brez ve\u010dje fronte,” je povedala Su\u0161nik. Za severovzhod pa po trenutnih napovedih ne ka\u017ee ve\u010djih koli\u010din de\u017eja.<\/p>\n

Za izbolj\u0161anje bi bile potrebne bistveno ve\u010dje koli\u010dine padavin. V izjemno su\u0161nih obmo\u010djih bi potrebovali okoli 60 milimetrov de\u017eja, v manj prizadetih okoli 30, klju\u010dno pa je dolgotrajnej\u0161e de\u017eevje. Po besedah Su\u0161nik je potrebno ve\u010d dni zmernega de\u017eja, da voda ne odte\u010de po suhi povr\u0161ini.<\/p>\n

Prizadeta je ve\u010dina Slovenije, reke so nizke<\/p>\n

Tudi hidrolo\u0161ke razmere so resne. Hidrolog Janez Polajnar je danes za STA pojasnil, da ve\u010dina Slovenije ostaja prizadeta, rahlo izbolj\u0161anje je bilo po de\u017eju le na zahodu.<\/p>\n

\"Reka<\/p>\n

Reka Savinja pri Celju.
\n Foto: STA <\/p>\n

“V slovenskih rekah se je v aprilu pretakalo le 40 odstotkov vode, kot bi se je obi\u010dajno,” je povedal. Nekateri vodotoki so dosegli zgodovinsko nizke vrednosti. “Reke, kot so Mura v Gornji Radgoni, Sora in Idrijca, so dosegle tudi najmanj\u0161e srednje aprilske pretoke v dalj\u0161em \u010dasovnem obdobju,” je na\u0161tel.<\/p>\n

Naslednji teden bi lahko padlo nekaj de\u017eja, a ne dovolj<\/p>\n

\u010ceprav so nedavne padavine nekoliko omilile razmere, to ni dovolj, pa tudi napovedi za hidrolo\u0161ki vidik niso spodbudne. “V za\u010detku prihodnjega tedna bi lahko padlo od deset\u00a0do 20 milimetrov padavin, vendar koli\u010dinsko to ne bo prav veliko,” je pojasnil Polajnar. Za izbolj\u0161anje bi bile potrebne bistveno ve\u010dje koli\u010dine de\u017eja.<\/p>\n

Su\u0161a \u017ee pu\u0161\u010da posledice v kmetijstvu, zlasti v Pomurju. Kmetje opozarjajo, da je lahko okrnjena krma, razvoj spomladanskih kultur, kot je koruza, in tudi rast ozimnih \u017eit je zmanj\u0161ana. Su\u0161nik je ob tem izrazila bojazen, da bo kmetijska proizvodnja letos slab\u0161a, tudi zaradi drugih dogodkov, kot je bila pozeba.<\/p>\n

Po besedah specialista za poljedelstvo Bo\u0161tjana Feren\u010daka s Kmetijsko gozdarskega zavoda v Murski Soboti je v marcu in aprilu padla pribli\u017eno polovica obi\u010dajnih padavin. “To je sovpadlo z intenzivnim obdobjem vegetacije, zato so posledice velike, zgornji sloj tal pa mo\u010dno izsu\u0161en,” je povedal.<\/p>\n

\"Specialist<\/p>\n

Specialist za sadjarstvo in vinogradni\u0161tvo Miran Tori\u010d, specialistka za vrtnarstvo Breda Vi\u010dar in vodja oddelka za kmetijsko svetovanje ter specialist za poljedelstvo Bo\u0161tjan Feren\u010dak.
\n Foto: STA <\/p>\n

“Pri spomladanskih setvah opa\u017eamo neenakomeren vznik, ponekod rastline sploh niso vzniknile, pojavljajo se tudi dvojni vznik,” je pojasnil Feren\u010dak. Su\u0161ne razmere vplivajo tudi na u\u010dinkovitost za\u0161\u010ditnih sredstev. Herbicidi v takih razmerah ne delujejo, pleveli pa dodatno jemljejo vodo in hranila, je dodal.<\/p>\n

Pospe\u0161eno zorenje in manj\u0161i pridelek, posledice bodo ob\u010dutne<\/p>\n

Posebej skrb vzbujajo\u010de so razmere pri ozimnih \u017eitih. “P\u0161enica in je\u010dmen zaradi pomanjkanja vlage prehitevata razvojne faze, kar pomeni pospe\u0161eno zorenje in posledi\u010dno manj\u0161i pridelek,” je opozoril Feren\u010dak. Po njegovih ocenah bodo posledice ob\u010dutne ne glede na morebitne prihodnje padavine. “Tudi \u010de padavine \u0161e pridejo, bodo pridelki \u017eit manj\u0161i za 20 do 30 odstotkov, saj so bile klju\u010dne razvojne faze \u017ee pod stresom zaradi pomanjkanja vode,” je dejal.<\/p>\n

Mo\u017enosti ukrepanja so omejene. “Najbolj u\u010dinkovit ukrep je namakanje, vendar je takih povr\u0161in zelo malo,” je poudaril Feren\u010dak. Brez vlage tudi prilagoditve v obdelavi tal niso dovolj u\u010dinkovite, je \u0161e povedal za STA.<\/p>\n

\"Tudi<\/p>\n

Tudi \u010de padavine \u0161e pridejo, bodo pridelki \u017eit manj\u0161i za 20 do 30 odstotkov, saj so bile klju\u010dne razvojne faze \u017ee pod stresom zaradi pomanjkanja vode.
\n Foto: STA , <\/p>\n

Specialist za sadjarstvo in vinogradni\u0161tvo na KGZS MS Miran Tori\u010d je izpostavil, da so razmere \u0161e posebej kriti\u010dne v fazi razvoja plodov. “Drevesa so v taki fazi, kjer vodo nujno potrebujejo, in na pe\u0161\u010denih tleh \u017ee opa\u017eamo, da trpijo,” je dejal.<\/p>\n

Pomanjkanje vode lahko vpliva na velikost in kakovost plodov. “\u010ce bo v kratkem de\u017e, bodo plodi\u010di manj\u0161i in slab\u0161e skladi\u0161\u010dni. \u010ce\u00a0se bo su\u0161a nadaljevala, pa lahko pride tudi do tega, da bodo drevesa plodove pred\u010dasno odvrgla,” je povedal Tori\u010d.<\/p>\n

V zelenjadarstvu \u0161kodo zaradi su\u0161e opa\u017eajo predvsem na \u010debulnicah, torej na prezimni \u010debuli in \u010desnu, ki sta zelo ob\u010dutljiva na pomanjkanje vode, je povedala specialistka za vrtnarstvo s KGZS MS Breda Vi\u010dar. Opozorila je na nujnost namakanja, saj bodo sicer ob nadaljevanju su\u0161e izgube lahko izredno velike.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na vzhodu Slovenije vlada izjemna su\u0161a in tudi drugod razmere niso dobre. Ob zadnjih padavinah so se rahlo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":54179,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[1994,10593,983,21198,59,61,62,37,58,60,38,1146],"class_list":{"0":"post-82937","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-arso","9":"tag-dez","10":"tag-padavine","11":"tag-pridelek","12":"tag-republic-of-slovenia","13":"tag-republika-slovenija","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-susa"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116534150934833994","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/82937","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=82937"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/82937\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/54179"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=82937"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=82937"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=82937"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}