Po zanesljivih informacijah Ve\u010dera bi lahko bila odlo\u010ditev o morebitni \u0161iritvi Magne v Sloveniji sprejeta kmalu. Gre za projekt, ki bi pomenil obuditev ambicioznih na\u010drtov za proizvodnjo avtomobilov v Ho\u010dah oziroma Slivnici, kjer danes deluje le \u0161e mo\u010dno okrnjena lakirnica.<\/p>\n
Magna naj bi se dogovarjala z Bo\u0161tjan\u010di\u010dem, on to zanika<\/p>\n
Ve\u010der je \u017ee junija lani razkril, da je prvi lobist Magne Europe Dieter Althaus zaprosil za sestanek na finan\u010dnem ministrstvu, ki ga vodi Klemen Bo\u0161tjan\u010di\u010d. Tema naj bi bila \u0161iritev tovarne Magne v ob\u010dini Ho\u010de – Slivnica in vpra\u0161anje carin.<\/p>\n
Minister Bo\u0161tjan\u010di\u010d je marca letos ob odprtju Palomine investicije v proizvodnjo higienskega papirja dejal, da do sre\u010danja \u0161e ni pri\u0161lo, novinarje pa preusmeril na gospodarsko ministrstvo Matja\u017ea Hana. Na dodatno vpra\u0161anje, zakaj do sre\u010danja s predstavniki Magne \u0161e ni pri\u0161lo, ni odgovoril.<\/p>\n
Uradno mol\u010dijo tudi na ministrstvu za gospodarstvo. Na vpra\u0161anje, ali naj bi Magna spro\u017eila postopke za \u0161iritev proizvodnje, niso odgovorili. Po neuradnih informacijah Ve\u010dera naj bi ministrstvo podpisalo dogovor o nerazkrivanju informacij oziroma NDA, s katerim naj bi se zavezalo, da v tej fazi ne razkriva morebitnih aktivnosti, povezanih z Magno.<\/p>\n
V zadnjih mesecih naj bi bilo ve\u010d kontaktov, ki ka\u017eejo na prizadevanja Magne za ponovno vzpostavitev in \u0161iritev proizvodnje v Sloveniji. Oktobra lani se je na gospodarskem ministrstvu o polo\u017eaju proizvodne lokacije Magne v Slivnici pogovarjal tudi David Adam, direktor Magne v Sloveniji. To je razvidno iz prijavljenih lobisti\u010dnih stikov.<\/p>\n
V Ho\u010dah naj bi izdelovali kitajske avtomobile<\/p>\n
Po informacijah Ve\u010dera je Magna v sklepnih pogajanjih s srednje velikim kitajskim proizvajalcem elektri\u010dnih vozil. Ta v Evropi \u0161e ni prisoten, zanimal pa naj bi se za vzpostavitev celotne proizvodnje avtomobilov na evropskih tleh. S tem bi se lahko izognil carinam na uvoz elektri\u010dnih vozil iz Kitajske v Evropsko unijo.<\/p>\n
Slovenija naj bi bila za kitajske vlagatelje zanimiva tudi zato, ker je glasovala proti uvedbi carin na uvoz elektri\u010dnih avtomobilov iz Kitajske v Evropsko unijo. Po navedbah Ve\u010dera naj bi kitajski partner odlo\u010ditev o skupni investiciji z Magno sprejel kmalu. V o\u017ejem izboru naj bi ostali le \u0161e dve lokaciji: slovenska in \u0161panska.<\/p>\n
Po navedbah Ve\u010dera kitajski vlagatelji poleg finan\u010dne konstrukcije in drugih pogojev veliko pozornost namenjajo tudi politi\u010dni naklonjenosti projektu. \u010ceprav naj bi pogajanja potekala s predstavniki odhajajo\u010de vlade, naj bi imel projekt podporo tudi pri nastajajo\u010di vladi.<\/p>\n
Pri tem Ve\u010der izpostavlja Zdravka Po\u010dival\u0161ka, nekdanjega gospodarskega ministra v vladah Mira Cerarja, Marjana \u0160arca in Janeza Jan\u0161e, ki je bil velik zagovornik avtomobilske nalo\u017ebe v Sloveniji in ima dobre stike z odlo\u010devalci v Magni. Po neuradnih informacijah naj bi si tudi kot predsednik gospodarsko-podjetni\u0161kega foruma SDS prizadeval za uresni\u010ditev napovedi o proizvodnji avtomobilov in ve\u010d tiso\u010d delovnih mestih v Slivnici.<\/p>\n
![\"Magna](\"\/media\/img\/a4\/45\/cb23d1cb0e5177726b5b.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Otvoritev lakirnice Magna<\/p>\n
An\u017ee Petkov\u0161ek<\/p>\n
Velika proizvodnja<\/p>\n
\u010ce bi bila odlo\u010ditev pozitivna, bi to pomenilo obuditev na\u010drtov za tako imenovano drugo fazo Magne v Ho\u010dah oziroma Slivnici. Ta predvideva proizvodnjo do 100 tiso\u010d vozil na leto. Pred leti so vrednost tak\u0161ne investicije ocenjevali na ve\u010d kot pol milijarde evrov.<\/p>\n
Za celovito proizvodnjo avtomobilov bi bilo treba zgraditi karosernico, sestavljalnico vozil, testni poligon in stezo, logisti\u010dne objekte ter \u017eelezni\u0161ki priklju\u010dek. Skupaj z obstoje\u010do lakirnico bi tak\u0161na \u0161iritev lahko pomenila vsaj tiso\u010d novih delovnih mest. Ob tem bi Magna lahko znova kandidirala tudi za dr\u017eavne subvencije, ki se pri ve\u010djih tujih investicijah gibljejo okoli 13 odstotkov vrednosti nalo\u017ebe.<\/p>\n
![\"Magna](\"\/media\/img\/a6\/aa\/cf5f9a833fb3650de9d7.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Profimedia<\/p>\n
Magna je za gradnjo lakirnice v Ho\u010dah in na\u010drtovano zaposlitev okoli 400 delavcev \u017ee prejela 18,5 milijona evrov subvencij. Ker pogojev ni izpolnila in je zaustavila teko\u010de trakove, je morala junija 2023 denar skupaj z obrestmi vrniti v dr\u017eavni prora\u010dun. Skupaj je \u0161lo za okoli 22 milijonov evrov.<\/p>\n
Magna v Ho\u010dah<\/p>\n
Danes v ho\u0161ki lakirnici po kon\u010dani proizvodnji prototipov za BMW dela \u0161e pribli\u017eno 32 ljudi. Nazadnje naj bi v Magni iskali kader za finance in kontroling.<\/p>\n
Ve\u010der je vpra\u0161anja o pogovorih s kitajskim partnerjem naslovil tudi na Magno International. V podjetju govoric in ugibanj niso \u017eeleli komentirati, dodali pa so, da bodo javnost obvestili, ko bodo imeli kaj sporo\u010diti.<\/p>\n
![\"Magna](\"\/media\/img\/92\/6b\/d5bea19e54fdc442d5dc.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Profimedia<\/p>\n
Ob morebitni \u0161iritvi ostajajo odprta tudi nekatera infrastrukturna vpra\u0161anja. Po zaustavitvi proizvodnje v Sloveniji so namre\u010d zastale aktivnosti pri urejanju nadomestnih zemlji\u0161\u010d, kanalizacijske infrastrukture in \u017eelezni\u0161ke povezave. Nadomestna zemlji\u0161\u010da Magna potrebuje zato, ker je investicija v Ho\u010dah in Slivnici posegla na kakovostna kmetijska zemlji\u0161\u010da. Ta so predvidena v Kidri\u010devem, vendar so v rokah ve\u010d lastnikov, nekateri pa soglasij \u0161e niso dali.<\/p>\n
Druga mo\u017enost bi bila, da dr\u017eava poi\u0161\u010de alternativne re\u0161itve. Prav tako \u0161e ni izpolnjena zaveza dr\u017eave o gradnji ustrezne kanalizacijske infrastrukture do ob\u010dine Miklav\u017e na Dravskem polju. Za prvo fazo oziroma lakirnico je bila obstoje\u010da infrastruktura dovolj, ob \u0161iritvi proizvodnje pa bi bila nadgradnja, ocenjena na okoli dva milijona evrov, potrebna.<\/p>\n
V na\u010drtih ostaja tudi \u017eelezni\u0161ki tir iz Ho\u010d. Magna se je v preteklosti zavezala, da bo nanj navezala industrijske tire v tovarni.<\/p>\n
Kljub odprtim vpra\u0161anjem ima Magna pravnomo\u010dno okoljevarstveno soglasje za morebitno gradnjo druge faze. Ustavno sodi\u0161\u010de je leta 2019 zavrnilo pobude za razveljavitev tako imenovanega lex Magna, posebnega zakona, ki je omogo\u010dil hitrej\u0161o spremembo namembnosti kmetijskih zemlji\u0161\u010d v Ho\u010dah. Magna bi tako lahko spro\u017eila postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja.<\/p>\n
Tudi v Gradcu izdelujejo kitajske avtomobile<\/p>\n
Magna medtem \u0161iri sodelovanje s kitajskimi proizvajalci avtomobilov tudi v Gradcu. Tam \u017ee izdelujejo modele kitajskega Xpenga, in sicer G6, G9 in P7, kmalu pa naj bi se jim pridru\u017eil \u0161e \u010detrti model. Kurt Bachmaier, podpredsednik Magne za prodajo in marketing, je za Kronen Zeitung med obiskom sede\u017ea Xpenga v Guangzhouu dejal, da sodelovanje poteka zelo dobro. Napovedal je tudi pove\u010devanje \u0161tevila zaposlenih v Gradcu, potem ko so tam lani in predlani skupno odpustili okoli 1200 ljudi.<\/p>\n
Xpeng se vse bolj uveljavlja na evropskem trgu, kjer je lani prodal ve\u010d kot 20 tiso\u010d vozil. Nekateri njegovi modeli so \u017ee naprodaj tudi v Sloveniji. Poleg vozil Xpeng Magna v Gradcu proizvaja \u0161e dva modela za kitajski GAC ter Mercedesovo terensko vozilo razreda G.<\/p>\n
Poslovanje Magne<\/p>\n
Magna International je v preteklem letu ustvarila 42 milijard ameri\u0161kih dolarjev prihodkov, kar je pribli\u017eno 35,4 milijarde evrov in nekoliko manj kot leto prej. Prilagojeni dobi\u010dek iz poslovanja se je pove\u010dal z 2,3 na 2,4 milijarde dolarjev, \u010disti dobi\u010dek pa se je zmanj\u0161al z 1,1 milijarde na 883 milijonov dolarjev.<\/p>\n
Gra\u0161ka Magna je v preteklem poslovnem letu ustvarila 4,1 milijarde evrov prodaje in 127 milijonov evrov dobi\u010dka. Izdelali so 70.900 avtomobilov, najve\u010d v zadnjem lanskem \u010detrtletju, \u0161e ve\u010djo proizvodnjo pa so dosegli v prvem leto\u0161njem \u010detrtletju.<\/p>\n