{"id":83207,"date":"2026-05-07T21:17:14","date_gmt":"2026-05-07T21:17:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/83207\/"},"modified":"2026-05-07T21:17:14","modified_gmt":"2026-05-07T21:17:14","slug":"je-podezelje-srce-tega-naroda-le-se-v-besedi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/83207\/","title":{"rendered":"Je pode\u017eelje srce tega naroda le \u0161e v besedi?"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: zajem zaslona\/Televizija Slovenija<\/p>\n

Oddaja Tar\u010da je tokrat potekala iz Sol\u010dave, s travnika, v bli\u017eini katerega so pred 40 leti postavili tablo iz slovitega ogla\u0161evalskega spota “Slovenija, moja de\u017eela<\/a>” \u2013 simbol povezanosti, ponosa in narodne identitete. \u017divljenje na pode\u017eelju in na obrobju dr\u017eave je zdaj dale\u010d od idili\u010dnega. Kmetije uga\u0161ajo, ljudje odhajajo, tistim, ki ostajajo, pa zapirajo po\u0161to, lekarno, vrtec, \u0161olo, bankomat in trgovino. Je pode\u017eelje srce tega naroda le \u0161e v besedi?<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Gostje tokratne tar\u010de so bili: pater Karel Gr\u017ean, pisatelj Tone Partlji\u010d, zdravnik Du\u0161an Baraga, upokojenka Zinka Stojko, gostinec Lojze \u010cop, profesor Miro Ha\u010dek in \u017eupanja Sol\u010dave Katarina Prelesnik. Oddajo je vodila Erika \u017dnidar\u0161i\u010d.<\/p>\n

Kak\u0161no je \u017eivljenje na pode\u017eelju?<\/p>\n

Novinarka Anja \u0160ter se je zdravnici dru\u017einske medicine Poloni Vidi\u010d pridru\u017eila pri njenem delavniku. Zdravnica je ob sedmih zjutraj v ambulanti pripravila vse potrebno, nato pa se skupaj z medicinsko sestro odpravila proti Osilnici, kjer ima ambulanto vsak drugi \u010detrtek. Pot tja sicer ni vedno mogo\u010da, saj v\u010dasih vreme tega ne dopu\u0161\u010da. <\/p>\n

Ob osmih zjutraj je bila \u010dakalnica zdravstvene postaje v Osilnici \u017ee polna. Zaradi bolezni in praznikov so bili bolniki brez zdravnice kar tri tedne. Sicer prihaja tja zdravnica ob \u010detrtkih, izmenjaje dvakrat na mesec, dvakrat pa v Kostel.<\/p>\n

“Na te zdravstvene postaje Osilnica in Kostel prihajamo enkrat tedensko ob \u010detrtkih, izmeni\u010dno, enkrat v Osilnico, enkrat Kostel. Po potrebi naredimo tudi obe postaji v enem dnevu, kadar je obdobje oku\u017eb, pove\u010danih potreb prebivalstva,” je pojasnila Vidi\u010d.<\/p>\n

Delo na obrobju se precej razlikuje od tistega v mestu, poudarja Polona Vidi\u010d. Ve\u010d je obiskov na domovih, sicer pa so ljudje tu potrpe\u017eljivej\u0161i in k zdravniku ne hodijo zaradi malenkosti. “Oskrba je zelo oddaljena, tukaj naredimo vse, kar se da, vodimo vse kroni\u010dne bolezni, imamo \u0161olarje. Naredimo tudi manj\u0161e kirur\u0161ke posege, \u010de je kak\u0161no nujno stanje, smo tu prvi in edini, urgenca je res dale\u010d. Te\u017eko je iti v Ko\u010devje, \u010de vozi javni prevoz enkrat na dan, pa se vra\u010da enkrat popoldne.” Avtobus do Ko\u010devja potrebuje za slabih 50 kilometrov skoraj dve uri. Tja odpelje ob pol \u0161estih zjutraj in se vra\u010da ob \u0161tirih popoldne.<\/p>\n

V Osilnici je ve\u010d kot tretjina ljudi starej\u0161ih od 65 let<\/p>\n

V Osilnici \u017eivi 329 ljudi \u2013 ve\u010d kot tretjina jih je starej\u0161ih od 65 let. “Tisti, ki so mobilni, razmeroma dobro \u017eivijo, tisti, ki jih zdravje prikraj\u0161a do te mere, da niso mobilni, imajo velike te\u017eave,” je opozorila in dodala, da se velikokrat spra\u0161ujejo, ali iti na tako terapijo, “ali je ve\u010d koristi od terapije ali ve\u010d napora in utrujenosti od vo\u017enje pri nekem po\u0161kodovanem kroni\u010dnem bolniku”.<\/p>\n

Ko so pred leti zaprli lekarno, je ob\u010dina iz Ko\u010devja \u0161e nekaj \u010dasa vozila zdravila. A ne za dolgo. “Smo pripeljali gospodu zdravila v petek, on je \u0161el sam v Ko\u010devje, ni nam javil in jih ob koncu tedna ni dobil. \u0160ele v ponedeljek, ko nas je poklical, smo se zavedeli, da bi gospod lahko \u010dez konec tedna umrl, in potem smo se odlo\u010dili, da si te odgovornosti ne moremo nakopati,” je dejala \u017eupanja ob\u010dine Osilnica Alenka Kova\u010d.<\/p>\n

Katarina Tomac \u017eivi v Osilnici \u017ee 50 let, od svojega devetnajstega leta, in zaradi bolezni te\u017eko hodi. V naselju, oddaljenem kilometer od sredi\u0161\u010da, bi brez pomo\u010di sokrajanov in ob\u010dine, ki organizira brezpla\u010dne prevoze, te\u017eko pre\u017eivela. “V\u010dasih je bila Osilnica zelo polna. Ni\u010desar ni ve\u010d v Osilnici, ena hi\u0161a, dve in to je vse. Za zdaj \u0161e imamo po\u0161to” je dejala Tomac.<\/p>\n

Sedeminsedemdesetletni Anton Tomec je bil v Osilnici zadnji po\u0161tar, poslovalnico vodi zdaj ob\u010dina, odprta je \u0161tiri ure dnevno. “Ko sem pri\u0161el na po\u0161to, sem imel ve\u010d kot 300 \u010dekov za pokojnine, ko sem \u0161el v pokoj, jih ni bilo niti 100,” je pojasnil. Vesel je, da imajo v ob\u010dini vsaj \u0161e bankomat in trgovino. “Za vsako malenkost ne more\u0161 v Ko\u010devje. \u010ce ima\u0161 enkrat kaj ve\u010d, ko je pokojnina, gre\u0161 iskat, nakupi\u0161 za 200, 250 evrov, pa je pot in vse pla\u010dano naenkrat,” je opisal stanje.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u017dupanja Osilnice zaradi zapleta z gradnjo doma starej\u0161ih izstopila iz Gibanja Svoboda<\/a><\/p>\n

Anica Kone\u010dnik se po\u0161ali, da je med mlaj\u0161imi v ob\u010dini. Tu je odra\u0161\u010dala, po osnovni \u0161oli pa \u017eivela in delala v Ko\u010devski Reki. Z mo\u017eem sta se v Osilnico vrnila po upokojitvi. Pravi, da dr\u017eava za te kraje preprosto nima posluha. “Prijetno je priti nazaj, ti kraji so lepi za pokoj, za mlade dru\u017eine pa \u017eivljenje tukaj ni lepo. Ni slu\u017eb, ni razvoja, dr\u017eava nima posluha,” je dejala.<\/p>\n

\u017de dve desetletji v Osilnici propada napol zgrajen objekt doma starej\u0161ih, ki bi prinesel tudi delovna mesta. Razli\u010dne vlade so obljubljale njegovo dokon\u010danje, tudi aktualna Roberta Goloba. A ostalo je le pri obljubah. Zato je \u017eupanja Osilnice celo izstopila iz Gibanja Svoboda. “Meja bi morala biti strate\u0161ka, ampak vsi gledajo le na velikost ob\u010dine oziroma koliko je v neki ob\u010dini volivcev, in ker nas je zelo malo, jim ni mar za nas,” je pojasnila \u017eupanja.<\/p>\n

S podobnimi te\u017eavami se spopadajo tudi v Kostelu<\/p>\n

Podobno pripovedujejo tudi v Kostelu, v \u0161e eni obmejni ob\u010dini s 605 prebivalci. Milan Prelo\u017enik \u017eivi tu \u017ee od svojega sedmega leta. ” V\u010dasih nas je bilo v razredu toliko, kot je zdaj v celotni \u0161oli otrok,” je ponazoril Milan Prelo\u017enik. \u0160olo zdaj obiskuje 50 u\u010dencev, v vrtcu je pribli\u017eno 13 otrok, a ju vsaj imajo \u2013 trgovine pa v kraju ni \u017ee 25 let.<\/p>\n

Prelo\u017enik je na vpra\u0161anje, ali pogre\u0161ajo trgovino, odgovoril, da jo sicer pogre\u0161ajo, a so se navadili, da si kupijo na zalogo. “V\u010dasih se kaj pozabi in nima\u0161 kam sko\u010diti. Pomagamo si malo s Petrolovo \u010drpalko, sicer moramo pa na hitro sko\u010diti tudi na Hrva\u0161ko, \u010de je potrebno.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tKrajani Kostela znova protestirali zaradi zaprtja Petrolove \u010drpalke na Petrini<\/a><\/p>\n

Lani poleti bi skoraj ostali brez bencinske \u010drpalke, v kateri so tudi trgovina, po\u0161ta in bankomat \u2013 a so se krajani uprli. “Glede na lansko situacijo s Petrolom so nas vzeli v vidno polje, so nas opazili, tudi zato sta vlada in Petrol med seboj sklenila nekak\u0161en konsenz in nam ponovno odprla \u010drpalko,” je pojasnila \u017eupanja ob\u010dine Kostel Nata\u0161a Turk.<\/p>\n

Brez vlaganja dr\u017eave razvoja ne bo, pravi Milojka Malnar. V Kostel se je vrnila \u0161ele po upokojitvi. Tu je z dru\u017eino posku\u0161ala \u017eiveti \u017ee prej, a sta z mo\u017eem obupala. “Ko sva se z mo\u017eem poro\u010dila, sva \u017eivela tukaj pet let, ampak ni \u0161lo. Hodila sem v tekstilarno v slu\u017ebo, dopoldne, popoldne, zve\u010der sem bila ob desetih \u0161e na poti, skratka, ni \u0161lo. Prevozov ni bilo takrat za popoldanske izmene.” Zdaj neposredne avtobusne povezave do Ko\u010devja sploh ni.<\/p>\n

“Od vedno smo pozabljeni tukaj na jugu, sami se moramo znajti, kakor se pa\u010d znajdemo. In zdi se, da bo tako tudi ostalo. Tudi ko so volitve, ni nobenih interesov od zgoraj, ker nas je pa\u010d premalo,” je sklenil Prelo\u017enik.<\/p>\n

Ko sta v razredu le dva otroka
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"O\u0160
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tO\u0160 Simona Kosa. Prostora je veliko, otrok ne. Foto: TV Slovenija\/posnetek zaslona<\/p>\n

Kak\u0161en izziv je \u017eivljenje v kraju, kjer je skupaj v \u0161oli toliko u\u010dencev kot drugod v enem razredu, kjer bencinska \u010drpalka in po\u0161ta delata omejen \u010das in kjer pe\u0161\u010dica preostalih doma\u010dinov voli v prostorih nekdanje mlekarne? Iz Podbrda je poro\u010dala novinarka Vanja Gligorovi\u0107.<\/p>\n

V Podbrdu v ob\u010dini Tolmin se spopadajo s precej druga\u010dnimi te\u017eavami kot marsikje v urbanih okoljih. “Zmeraj ko imamo kak\u0161no sre\u010danje ravnateljev, se prito\u017eujejo nad normativi, pravijo, da je preve\u010d otrok v razredu itd. Pri nas pa je zdaj \u017ee druga te\u017eava. V razredu je premalo otrok in u\u010dilnice so prazne,” je pojasnila ravnateljica Osnovne \u0161ole Simona Kosa Polona Kenda.<\/p>\n

Gre za drugo najmanj\u0161o mati\u010dno \u0161olo v Sloveniji. V \u0161olske klopi so lani sedli le trije prvo\u0161olci, jeseni se jim obetajo \u0161tirje. Pouk zato poteka precej druga\u010de kot v marsikateri drugi \u0161oli. “Otrok malo poslu\u0161a svojo snov, malo ponavlja za nazaj, malo pa gleda \u017ee za naprej,” je razgrnila Polona Kenda. “Kak\u0161na ura je samostojna, nekaj je v kombinaciji, nekaj je celo v trojni kombinaciji: tretji, \u010detrti peti razred. V petem razredu je samo ena u\u010denka. […] To nam omogo\u010da bolj individualni pristop, kar je velika prednost, pa tudi sodelovanje s star\u0161i. Poznamo pa tudi stare star\u0161e, tete in strice, kar pa \u017ee ni ve\u010d prednost.”<\/p>\n

Vseh devet razredov obiskuje le \u0161e 32 u\u010dencev. Precej manj kot takrat, ko je u\u010diteljevanje tu za\u010dela zdaj\u0161nja ravnateljica Polona Kenda. “Takrat, leta 1999, je bilo na \u0161oli 148 otrok in devet oddelkov, v vsakem oddelku dovolj otrok, da ni bilo nobene kombinacije. Takrat smo imeli \u0161e eno podru\u017eni\u010dno O\u0160 Grahovo ob Ba\u010di.”<\/p>\n

“Potem pa je v letih 2002, 2003 \u0161la v ste\u010daj tovarna Ba\u010da in se je \u0161tevilo prebivalcev za\u010delo zelo hitro zmanj\u0161evati. Otroci oziroma u\u010denci \u0161ole so nekako nevidno izginjali. Za\u010del se je neviden, zahrbten proces. Ko pride do tega, da se \u0161ola zapre, je za kraj, ki je tako oddaljen od drugih krajev, zelo velika nevarnost, da se potem zapre \u0161e kak\u0161na druga stvar, oziroma mislim, da se ka\u017ee izumrtje kraja. Tako da na\u0161e \u0161ole ne damo.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Vse
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVse ve\u010d hi\u0161 se spreminja v po\u010ditni\u0161ke hi\u0161e. Foto: TV Slovenija\/posnetek zaslona<\/p>\n

\u0160olo v Podbrdu obiskujeta tudi otroka Martina Kende, mladega diplomiranega in\u017eenirja gozdarstva, ki po slu\u017ebi skrbi \u0161e za doma\u010do kmetijo v vasi Ba\u010da pri Podbrdu. “Kot otrok se spomnim, da je pri vsaki hi\u0161i \u017eivel kak\u0161en starej\u0161i gospod ali pa gospa ali pa kar par. S\u010dasoma so ti ljudje od\u0161li v dom upokojencev oziroma pomrli. Te hi\u0161e so postale bolj kot ne po\u010ditni\u0161ke hi\u0161e,” je ponazoril Martin Kenda.<\/p>\n

Ozke ceste in oddaljenost od prvih ve\u010djih sredi\u0161\u010d, kot sta Tolmin ali \u017delezniki, narekujejo precej druga\u010den \u017eivljenjski tempo. “Ceste so strme, ozke in temu se moramo prilagoditi. To zahteva svoje, verjetno prevoz v\u010dasih stane nekoliko ve\u010d kot nekje v dolini ali v kak\u0161nem sredi\u0161\u010du.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ceste
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tCeste so strme in ozke. Foto: TV Slovenija\/posnetek zaslona<\/p>\n

“V primerjavi z mestnim \u017eivljenjem mora\u0161 biti nekoliko bolj organiziran. Za vsako storitev, ki jo ho\u010de\u0161 opraviti, se mora\u0161 usesti v avtomobil in iti nekam, kjer lahko to stori\u0161. Mislim, da smo ve\u010dinoma vsi na tem obmo\u010dju celotne Grape bolj kot ne vezani na lastne prevoze, lastne avtomobile, saj je javni prevoz zelo okrnjen. Avtobusna linija gre samo do Tolmina,” je polo\u017eaj ponazoril Kenda.<\/p>\n

Se pa va\u0161\u010danom Ba\u010de pri Podbrdu ni treba voziti na volitve. V tej mali vasici imajo namre\u010d \u0161e svoje voli\u0161\u010de. Letos je 20 volilnih upravi\u010dencev glasovalo v stari mlekarni. Ob\u010dinska volilna komisija pravi, da voli\u0161\u010de dobro deluje in za zdaj nimajo namena, da bi ga ukinili. “Vsaka re\u010d, ki gre iz kraja, je za kraj velika izguba,” pravi Kenda.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Voli\u0161\u010de
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVoli\u0161\u010de \u0161e ostaja v stari mlekarni. Foto: TV Slovenija\/posnetek zaslona<\/p>\n

Podbrdo ima zdaj 539 prebivalcev, njihovo \u0161tevilo pa \u017ee desetletja vztrajno pada. Razcvet kraja je zaznamovala zdaj \u017ee propadla tovarna Ba\u010da, ki je v najbolj\u0161ih \u010dasih zaposlovala ve\u010d kot 300 ljudi. Ba\u0161ka grapa je neko\u010d imela vse, kar so imeli veliki. “Ba\u0161ka grapa je majhna po \u0161tevilu prebivalcev. Neko\u010d je imela vse, kar so imeli veliki. Za zdaj trgovina \u0161e obstaja, po\u0161ta za zdaj \u0161e je, gorivo se za zdaj \u0161e lahko nato\u010di,” je povedal Teodor Marko\u010d, podpredsednik Turisti\u010dnega dru\u0161tva Podbrdo.<\/p>\n

“Ne vemo pa, koliko \u010dasa bo to \u0161e ostalo, je pa to res sti\u010dna to\u010dka za vse, da lahko \u017eivijo na tem prostoru. Druga\u010de smo pa bolj degradirani in moramo migrirati drugam, potem se pa \u017ee vpra\u0161a\u0161, ali je vredno vztrajanja.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Podbrdo.
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPodbrdo. Foto: TV Slovenija\/posnetek zaslona<\/p>\n

Banko so zaprli \u017ee pred leti, zdaj se v Podbrdu pogajajo za obstanek bankomata. Banka je sprva napovedala, da ga bo ukinila z novim letom, a nazadnje tega ni storila. “Smo jim kar hvale\u017eni,” je dejal Markor. A to je trenutno stanje, kon\u010dnega odgovora prebivalci Podbrda od banke \u0161e vedno niso dobili.<\/p>\n

Kako pa je z drugimi storitvami? Ambulanta splo\u0161ne medicine dela dvakrat na teden, lekarne ni.<\/p>\n

Te\u017eave pa so tudi druga\u010dne. “Delovni \u010das je problemati\u010den. Po\u0161ta deluje od 8. do 11. in od 11. do 15. ure, kar ote\u017euje obisk tistim, ki so v slu\u017ebi. Bencinski servis deluje od 8. do 16. ure. Doma\u010dini se trudimo, da uporabimo storitve, ker vemo, da je to pomembno, da vsak evro nekomu nekaj pomeni.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: TV Slovenija\/posnetek zaslona<\/p>\n

Ampak v majhnem kraju je tr\u017enim pritiskom \u010dedalje te\u017eje kljubovati. “Po eni strani razumem, da na koncu vsako podjetje te\u017ei k dobi\u010dku, kar je tudi prav, ker od tega imajo tudi zaposleni najve\u010d. Ampak po drugi strani bi dr\u017eava morda lahko pristopila in re\u0161evala problematiko na bolj odro\u010dnih mestih, kot je recimo Ba\u0161ka grapa. Zdi se mi, da je to \u0161e vedno pomembno, razpr\u0161enost ljudi. \u010ce se vsi preselimo v prestolnice, potem ne vem, kam bomo hodili za konec tedna na izlete,” je dejal Marko\u010d.<\/p>\n

\u010ce ne bo ve\u010d nikogar, ki bi oddaljene kraje ohranjal pri \u017eivljenju …<\/p>\n

\t\t\t\tZapostavljeni<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Foto: zajem zaslona\/Televizija Slovenija Oddaja Tar\u010da je tokrat potekala iz Sol\u010dave, s travnika, v bli\u017eini katerega so pred…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":83208,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[666,665,59,61,62,37,58,60,38,2321],"class_list":{"0":"post-83207","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-podezelje","9":"tag-regionalni-razvoj","10":"tag-republic-of-slovenia","11":"tag-republika-slovenija","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-tarca"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116535377832934773","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/83207","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=83207"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/83207\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/83208"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=83207"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=83207"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=83207"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}