{"id":83383,"date":"2026-05-08T02:23:14","date_gmt":"2026-05-08T02:23:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/83383\/"},"modified":"2026-05-08T02:23:14","modified_gmt":"2026-05-08T02:23:14","slug":"analiza-koalicija-za-uspesno-slovenijo-z-mocno-neoliberalno-noto","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/83383\/","title":{"rendered":"(ANALIZA) Koalicija za uspe\u0161no Slovenijo z mo\u010dno neoliberalno noto"},"content":{"rendered":"

Predsednik SDS Janez Jan\u0161a je v torek kon\u010dno priznal, da so se lotili sestavljanja vlade. \u010ceprav so ves \u010das trdili, da se ne ukvarjajo s sestavljanjem koalicije, je Jan\u0161a v torek seznanil javnost, da so \u017ee uskladili koalicijska izhodi\u0161\u010da. Jan\u0161a je novinarjem pojasnil, da je bila prva faza namenjena temu, da so ugotovili, ali so stranke morebitne koalicije programsko kompatibilne. Presene\u010denja ni bilo. SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati so ugotovili, da so kompatibilni. \u010ceprav Resnica uradno ne bo del koalicije, so pogajalcem sporo\u010dili, da se \u00bbizhodi\u0161\u010da v zadostni meri ujemajo z njihovim programom\u00ab. Tudi tu ni bilo presene\u010denj. Jan\u0161a je \u0161e napovedal, da se bodo v drugi fazi lotili usklajevanja konkretnih vsebin koalicijske pogodbe. Za ta korak naj bi potrebovali pribli\u017eno teden dni.<\/p>\n

\"17.3.2026<\/p>\n

Politi\u010dni analitik Marinko Banjac je dejal, da so izhodi\u0161\u010da za koalicijska pogajanja, ki so jih uskladili SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati, zelo \u0161iroka. Foto: Luka Cjuha<\/p>\n

Politi\u010dni analitik Marinko Banjac je za STA ocenil, da so izhodi\u0161\u010da za koalicijska pogajanja, ki so jih uskladili SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati, zelo \u0161iroka. Hkrati pa je mogo\u010de zelo jasno prepoznati njihovo neoliberalno usmeritev in prevladujo\u010de kulturno-ideolo\u0161ke elemente, ki lahko predstavljajo osnovo za pripravo koalicijske pogodbe. V teh izhodi\u0161\u010dih je mogo\u010de najti dva \u0161iroka elementa, pravi. Prvi je neoliberalizem, ki se ka\u017ee v konceptualizaciji dela kot gospodarske in ne socialne kategorije, ideji vitke dr\u017eave, na \u00bbdvo\u017eivkarstvu\u00ab temelje\u010dem zdravstvu in ideji meritokracije. Slednja je po njegovem mnenju celo \u00bbperverzen neoliberalni element\u00ab, ker predvideva, da imamo vsi enaka izhodi\u0161\u010da.<\/p>\n

Drugi element pa je kulturno-ideolo\u0161ki, ki ga kot glavna protagonistka usmerja SDS, pravi. Ka\u017ee se v zelo jasni konservativni logiki, ki v ospredje postavlja dru\u017eino in dvig rodnosti, vrednote slovenske osamosvojitve, v kar so zapakirali neke vrste nacionalizem, meni. Tudi v SDS se po njegovem mnenju zavedajo, da \u00bbje hudi\u010d v podrobnostih\u00ab, ki v izhodi\u0161\u010dih niso opredeljene in jih bo treba \u0161ele konkretizirati. Mo\u010dno dvomi, da bi se lahko pogajanja zalomila do te mere, da do koalicijske pogodbe med strankami, ki so izhodi\u0161\u010da potrdile, ne bi pri\u0161lo. Tudi glede na to, da bo Resnica formalno delovala iz opozicije, neformalno pa bi lahko bila del koalicije.<\/p>\n

Dnevnikovi novinarji smo analizirali izhodi\u0161\u010da za oblikovanje koalicije za uspe\u0161no Slovenijo po posameznih podro\u010djih.<\/p>\n

Notranje zadeve in javna uprava<\/p>\n

Po nedavni spremembi zakona o vladi se bosta po zaprisegi nove vlade v skupno ministrstvo predvidoma zdru\u017eili podro\u010dji notranjih zadev in javne uprave. Stranke SDS, troj\u010dek okoli NSi in Demokrati so tudi tozadevno v izhodi\u0161\u010dih zelo splo\u0161ni, kot vsebinske prioritete potencialne bodo\u010de koalicije pa izpostavljajo predvsem decentralizacijo in debirokratizacijo na razli\u010dnih podro\u010djih dr\u017eave. Oblikovali bi vitko dr\u017eavo, manj\u0161o in u\u010dinkovito administracijo, z digitalizacijo in uporabo umetne inteligence zagotovili kakovostnej\u0161e storitve javne uprave ter vpeljali nagrajevanje po delu in uspe\u0161nosti. \u0160tevilne enote dr\u017eavne administracije in sede\u017ee oziroma dele ministrstev bodo razmestili po razli\u010dnih slovenskih regijah.<\/p>\n

\"\ufeff-<\/p>\n

SDS je v program glede notranjih zadev \u0161e zapisala, \u00bbda bodo vsi policisti, ki so bili zaradi dela v \u010dasu covida po krivici preganjani in procesirani, rehabilitirani\u00ab. Foto: Luka Cjuha<\/p>\n

Premestitev institucij je sicer dober dopolnilni ukrep ob predpostavki drugih so\u010dasnih ukrepov, gospodarskih spodbud, dobre prometne povezljivosti in potrebne infrastrukture. Pri SDS so sicer v volilnem programu zapisali, da je premestitev institucij po celotni dr\u017eavi prvi korak k ustanovitvi pokrajin. Za ustanovitev pokrajin so tudi Demokrati in NSi. V SDS bi v javni upravi nadalje \u00bbuvedli neposredno odgovornost zaposlenih, pla\u010dilo na podlagi merljivih kriterijev in z digitalizacijo procesov skraj\u0161ali roke postopkov\u00ab ter uvedli sistem kro\u017eenja zaposlenih po ministrstvih. SDS je v program glede notranjih zadev \u0161e zapisala, \u00bbda bodo vsi policisti, ki so bili zaradi dela v \u010dasu covida po krivici preganjani in procesirani, rehabilitirani\u00ab. In da bodo ponovno uvedli avtocestno policijo ter za potrebe pregona gospodarskega kriminala preoblikovali NPU in kriminalisti\u010dno policijo. \u00bbPoliciji je treba zagotoviti zadostno \u0161tevilo ustrezno usposobljenih kadrov ter dovolj \u0161tevilno in dobro organizirano pomo\u017eno policijo,\u00ab pa pravijo v NSi.<\/p>\n

Demografija, dru\u017eina in socialne zadeve<\/p>\n

Eden izmed resorjev Jan\u0161eve vlade bi bilo tudi ministrstvo za demografijo, dru\u017eino in socialne zadeve. Potencialna koalicija glede tega podro\u010dja pi\u0161e takole: \u00bbRe\u0161itev za demografski problem Slovenije in Evrope ni v priseljevanju, ampak v dvigu blaginje, u\u010dinkovitej\u0161em delovanju vseh podsistemov v dr\u017eavi, ve\u010djem veselju do \u017eivljenja in pove\u010danju rodnosti. Slovensko dru\u017eino postavljamo v ospredje kot temeljno celico dru\u017ebe. Dru\u017eina z otroki je za narod in dr\u017eavo z nacionalnega in tudi ekonomskega vidika investicijski projekt za prihodnost in ni del socialne politike.\u00ab Zavra\u010danje priseljevanja je obi\u010dajno za SDS in njeno protimigrantsko dr\u017eo, kot ukrep pa ignorira kratkoro\u010dne potrebe trga dela in pokojninskega sistema ter staranje prebivalstva. Tuji delavci in priseljenci v Sloveniji s svojim delom in pla\u010devanjem prispevkov pomembno prispevajo v dr\u017eavno ter pokojninsko blagajno. Gre torej za la\u017eno izbiro med rodnostjo in priseljevanjem, saj bi bili u\u010dinki takoj\u0161njega dviga rodnosti vidni \u0161ele \u010dez nekaj desetletij, ko bi ti posamezniki vstopili na trg dela.<\/p>\n

\"sovodiitelja<\/p>\n

Povedna je tudi instrumentalizacija otrok in dru\u017eine, saj je iz izhodi\u0161\u010d razvidno, da se vrednost dru\u017eine meri tudi in predvsem z vidika njenega ekonomskega donosa. Foto: Luka Cjuha<\/p>\n

Povedna je tudi instrumentalizacija otrok in dru\u017eine, saj je iz izhodi\u0161\u010d razvidno, da se vrednost dru\u017eine meri tudi in predvsem z vidika njenega ekonomskega donosa. Podoben poudarek vidimo tudi glede dela, kjer je v izhodi\u0161\u010dih potencialne nove koalicije zapisano, \u00bbda to podro\u010dje ni socialna, temve\u010d razvojna in gospodarska kategorija\u00ab. Gre za klasi\u010dni neoliberalni pogled na dru\u017ebo \u2013 najprej gospodarstvo, potem socialna dr\u017eava. V SDS so sicer v volilnem programu glede pove\u010danja odlo\u010danja za otroke zapisali, da nameravajo to dose\u010di tudi z zagotovitvijo dostopnej\u0161ih stanovanj. V koalicijskih izhodi\u0161\u010dih se pri tem omenja \u00bbjamstveno stanovanjsko shemo za mlade\u00ab. Ukrep stanovanjske jamstvene sheme je sicer prej\u0161nja Jan\u0161eva vlada \u017ee sprejela leta 2022, a ta nikoli ni za\u017eivel.<\/p>\n

Obrambna politika<\/p>\n

V koalicijskih izhodi\u0161\u010dih \u010detrte vlade Janeza Jan\u0161e neposredne omembe obrambnega podro\u010dja tako reko\u010d ni. Kak\u0161en politi\u010den cinik bi lahko dodal, da tudi zato, ker je sedanja koalicija z Gibanjem Svoboda na \u010delu zastavila zadeve na tem podro\u010dju po okusu politi\u010dne desnice. Predvsem v finan\u010dnem smislu: vlada Roberta Goloba je namre\u010d za obrambne izdatke \u017ee lani namenila dva odstotka BDP, kar je pomenilo ve\u010d sto milijonov evrov ve\u010d glede na predhodne na\u010drte za leto 2025. Obrambni prora\u010dun se bo ob tem do leta 2030 glede na sedanje na\u010drte postopoma pove\u010deval do treh odstotkov BDP. Medtem ko je Slovenija leta 2024 za voja\u0161ke izdatke namenila okrogle 904 milijone evrov, bomo v Sloveniji \u017ee leta 2028 za obrambo namenjali ve\u010d kot dve milijardi evrov.<\/p>\n

\"Slovenski<\/p>\n

Njihova zunajkoalicijska ali nadkoalicijska partnerica Resnica medtem zagovarja referendum glede izstopa iz Nata in zavra\u010da oboro\u017eevanje z namenom podpiranja akterjev v aktualnih vojnih konfliktih. Foto: Slovenska vojska<\/p>\n

V predvolilnem programu je sicer SDS pri obrambi med drugim poudarjala prav to, torej stabilno in namensko financiranje, saj da brez predvidljivega prora\u010duna ni bojne pripravljenosti, ni kadra in ni opreme. Stranka nadalje izpostavlja zimzeleni problem SV \u2013 kadrovsko podhranjenost \u2013, pri \u010demer v tem pogledu omenjajo tudi razpravo o obveznem usposabljanju. Ki pa mora biti premi\u0161ljena in ne zgolj v funkciji napihovanja \u0161tevilk. Slovenija bo sicer varna, tako pravijo v SDS, \u00bb\u010de bo obrambni sistem zgrajen po realni gro\u017enji \u2013 danes in v prihodnosti \u2013 ter \u010de bomo zanesljivi del Nata in varnostnih struktur EU\u00ab. Sodelovanje z zavezniki, kadrovsko popolnitev in dobro opremljenost SV poudarjajo tudi v NSi in pri Demokratih. Njihova zunajkoalicijska ali nadkoalicijska partnerica Resnica medtem zagovarja referendum glede izstopa iz Nata in zavra\u010da oboro\u017eevanje z namenom podpiranja akterjev v aktualnih vojnih konfliktih, na primer v Ukrajini.<\/p>\n

Zunanja in mednarodna politika<\/p>\n

Mo\u010dno presenetljivo je, da v izhodi\u0161\u010dih koalicije ni omenjeno podro\u010dje zunanje in mednarodne politike, ki se ta \u010das spreminja hitreje kot kadar koli prej po drugi svetovni vojni in s seboj prina\u0161a velike gospodarske posledice in s tem tudi spremembe v kakovosti \u017eivljenja. \u00bbTo ni koalicijska pogodba. Nisem pri\u010dakoval, da se bo o tem tukaj pisalo. Gre za bolj notranjepoliti\u010dna izhodi\u0161\u010da, o katerih so se lahko hitro dogovorili,\u00ab poudarja dr. Bo\u0161tjan Udovi\u010d, strokovnjak za diplomacijo. Da v vladnih izhodi\u0161\u010dih ni omenjeno podro\u010dje zunanje in mednarodne politike, sicer \u0161e ne pomeni, da ne bo to poglavje na\u0161lo mesta v koalicijski pogodbi, ocenjuje. Nekateri notranjepoliti\u010dni poznavalci sicer opozarjajo, da morda zunanjepoliti\u010dnih stali\u0161\u010d namenoma ni med vladnimi izhodi\u0161\u010di, saj je stranka Resnica, na katere podporo za oblikovanje vlade iz opozicijskih klopi ra\u010duna Jan\u0161a, evroskepti\u010dna in antinatovska stranka. Razli\u010dna stali\u0161\u010da glede EU, Nata in vojne v Ukrajini bi verjetno te\u017eko prinesla Jan\u0161evo ugotovitev, da se \u00bbizhodi\u0161\u010da v zadostni meri ujemajo z njihovim programom\u00ab.<\/p>\n

\"President<\/p>\n

Mo\u010dno presenetljivo je, da v izhodi\u0161\u010dih koalicije ni omenjeno podro\u010dje zunanje in mednarodne politike, ki se ta \u010das spreminja hitreje kot kadar koli prej po drugi svetovni vojni in s seboj prina\u0161a velike gospodarske posledice in s tem tudi spremembe v kakovosti \u017eivljenja. Foto: AP<\/p>\n

\u010ceprav na ve\u010dinoma na\u010delnih ravneh, je bilo podro\u010dje zunanje politike \u0161e vedno zastopano v programskem dokumentu vsakr\u0161ne nove vlade. V koalicijski pogodbi tretje Jan\u0161eve vlade za obdobje 2020\u20132022 so v dvanajstih to\u010dkah nanizali zelo splo\u0161ne cilje nove vlade, ki so segali od krepitve ugleda Slovenije v Evropi in svetu, dialoga s sosednjimi dr\u017eavami in polo\u017eaja Slovenije znotraj Nata. \u0160e najoprijemljivej\u0161i cilj je bil, da so hoteli zagotoviti nadaljnja sredstva za repatriacijo Slovencev iz Venezuele. Napovedalo se je tudi okrepljeno delovanje zunanjega ministrstva za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva ali \u0161iritev diplomatsko-konzularne mre\u017ee glede na potrebe gospodarstva, a sta ta cilja tako reko\u010d stalnica vsake koalicije. Svoje zunanjepoliti\u010dne prioritete je takratna Jan\u0161eva koalicija zaklju\u010dila \u0161e z eno stalnico slovenske zunanje politike: podporo dr\u017eavam zahodnega Balkana pri nadaljnji integraciji v evroatlantske povezave. Slednji cilj je bilo najti tudi v programskem delu koalicijskega dogovora naslednje koalicije pod vodstvom Golobove Svobode.<\/p>\n

Zdravje<\/p>\n

V zdravstvu stavijo na na\u010delo, da mora denar iz javne blagajne slediti pacientu. \u00bbZ u\u010dinkovitimi ukrepi bomo skraj\u0161evali \u010dakalne dobe in izbolj\u0161evali organizacijo javnega zdravstvenega sistema,\u00ab napovedujejo. Podobno si je zadala prakti\u010dno vsaka dosedanja vladna koalicija. Ideja, naj denar sledi pacientu, je bolj specifi\u010dna. V slovenskem zdravstvu jo je zagovarjal in uveljavljal Danijel Be\u0161i\u010d Loredan, prvotni minister za zdravje v vladi Roberta Goloba.<\/p>\n

\"Danijel<\/p>\n

Nova Jan\u0161eva vlada se na podro\u010dju zdravstva vra\u010da k ideji, naj denar sledi pacientu, ki jo je v slovenskem zdravstvu zagovarjal in uveljavljal Danijel Be\u0161i\u010d Loredan, prvotni minister za zdravje v vladi Roberta Goloba. Foto: Jaka Gasar<\/p>\n

Eksperiment, s katerim so v mandatu Be\u0161i\u010da Loredana \u200bz neomejenim pla\u010devanjem storitev \u00bbraziskovali\u00ab meje zdravstva, ni prinesel obljubljenega napredka. Bolnikov, ki na pregled ali zdravljenje \u010dakajo nedopustno dolgo, je bilo iz meseca v mesec ve\u010d. Prilo\u017enost za dodatna pla\u010dila zdravljenj so pograbili predvsem zasebniki s koncesijo, pri katerih so popoldansko delo opravljali \u0161tevilni zdravstveni delavci iz javnih bolni\u0161nic, v javnih zavodih pa so tarnali o dodatni o\u0161ibitvi. Opazno je bilo tudi usmerjanje zdravstva k storitvam, ki se izvajalcem bolj izpla\u010dajo.<\/p>\n

Poskus je bil kon\u010dan pred\u010dasno. Fazi, v kateri bi se lahko za denar iz zdravstvene blagajne potegovali tudi zasebniki brez koncesije, so se v Golobovi vladi \u2013 tako kot ministru \u2013 odpovedali. Dr\u017eavni sekretar v mandatu Be\u0161i\u010da Loredana je bil Tadej Ostrc, vidni predstavnik Logarjevih Demokratov. V zadnjih tednih je bil neuradno kljub nekaterim dvomom glede podpore SDS ve\u010dkrat omenjen kot potencialni kandidat za zdravstvenega ministra.<\/p>\n

Pravosodje<\/p>\n

\u010ceprav ali pa prav zato, ker ima predsednik SDS Janez Jan\u0161a osebne zamere do slovenskega pravosodja, ga izhodi\u0161\u010da za oblikovanje nove desne koalicije neposredno niti ne omenjajo. Izhodi\u0161\u010da tako napovedujejo zgolj ni\u010delno toleranco do korupcije, v boju proti njej pa bo koalicija oblikovala \u00bbsteber prioritetnega pregona in zatiranja korupcije in organiziranega kriminala\u00ab. V okviru tega stebra bi vzpostavili neodvisen in celovit sistem institucij zatiranja korupcije in organizirane kriminalitete.<\/p>\n

\"Celje,<\/p>\n

\u010ceprav ali pa prav zato, ker ima predsednik SDS Janez Jan\u0161a osebne zamere do slovenskega pravosodja, ga izhodi\u0161\u010da za oblikovanje nove desne koalicije neposredno niti ne omenjajo. Foto: STA<\/p>\n

Tak\u0161en steber, o kakr\u0161nem govori SDS, Slovenija sicer \u017ee ima. Na podro\u010dju prepre\u010devanja korupcije deluje KPK, s katalo\u0161kimi kaznivimi dejanji, med katerimi so tudi korupcijska kazniva dejanja in organizirana kriminaliteta (pa tudi gospodarski kriminal, ki ga izhodi\u0161\u010da za nastajajo\u010do koalicijo niti ne naslavljajo), pa se ukvarjajo nacionalni preiskovalni urad, specializirano dr\u017eavno to\u017eilstvo in specializirani oddelki okro\u017enih sodi\u0161\u010d na sede\u017eih vi\u0161jih sodi\u0161\u010d v Ljubljani, Kopru, Celju in Mariboru. Glede na pretekli odnos SDS do policije in pravosodja je tako pri\u010dakovati, da bo nova koalicija predvsem zatresla \u017ee obstoje\u010di steber.<\/p>\n

Infrastruktura in energetika<\/p>\n

Izhodi\u0161\u010da za oblikovanje \u00bbkoalicije za uspe\u0161no Slovenijo\u00ab ne omenjajo infrastrukture. Energetiko omenjajo pod to\u010dko 7: \u00bbZagovarjamo razumne politike varovanja okolja, ki omogo\u010dajo tako blaginjo kot zdrav naravni \u017eivljenjski prostor ter pove\u010dujejo energetsko suverenost dr\u017eave.\u00ab In pod to\u010dko 10: \u00bbZagotavljali bomo visoko raven energetske varnosti z zanesljivimi in razpr\u0161enimi viri ter krepili energetsko samostojnost dr\u017eave.\u00ab<\/p>\n

\"Jernej<\/p>\n

Po neuradnih informacijah naj bi novo ministrstvo za infrastrukturo in energetiko prevzel Jernej Vrtovec (NSi). Foto: Luka Cjuha<\/p>\n

Po neuradnih informacijah naj bi novo ministrstvo za infrastrukturo in energetiko prevzel Jernej Vrtovec (NSi). V predvolilnem dokumentu strankarskega troj\u010dka energetika ni bila programska prioriteta. NSi se je sklicevala na program iz leta 2022, v katerem je zapisala, da bi bilo treba vsako proizvodno enoto elektri\u010dne energije na fosilna goriva pred ukinitvijo nadomestiti z novimi obnovljivimi viri. Projekt Jek 2 NSi podpira. Pred \u0161tirimi leti je stranka predlagala tudi gradnjo son\u010dnih elektrarn na degradiranih obmo\u010djih ter prepoznala neizkori\u0161\u010deni potencial geotermalne energije, rek in vodotokov ter vetrne energije, ki so jo v programu ozna\u010dili za dragoceni vir.<\/p>\n

Ve\u010dji poudarek je troj\u010dek dal \u00bbpolicentri\u010dnemu\u00ab razvoju infrastrukture, za katerega bi bila nujna pospe\u0161itev postopkov ume\u0161\u010danja strate\u0161kih infrastrukturnih projektov v prostor. Stranke zagovarjajo \u0161iritev preobremenjenih avtocestnih vpadnic in gradnjo regionalnih hitrih cest, ki bi spodbudile razvoj pode\u017eelja. Zgradile bi kraj\u0161e dvotirne \u017eelezni\u0161ke odseke in izogibali\u0161\u010da za hitro pove\u010danje zmogljivosti in zmanj\u0161anje zamud. \u0160irili bi mestne vpadnice in druge prednostne odseke. Zgradili bi hitro \u017eelezni\u0161ko povezavo Ljubljana\u2013Maribor ter okrepili letalski in pomorski promet.<\/p>\n

Predvolilne smernice SDS niso omenjale projekta Jek 2. Drugega bloka jedrske elektrarne prav tako ni izrecno omenjala koalicijska pogodba zadnje Jan\u0161eve vlade. Ta je leta 2020 dajala splo\u0161en poudarek energetski samooskrbi s ciljem dolgoro\u010dne zagotovitve energetske neodvisnosti in drugim ukrepom za oglji\u010dno nevtralnost do leta 2050, vklju\u010dno z izrabo jedrske energije. Obljubljala je pospe\u0161itev ume\u0161\u010danja hidroelektrarn v prostor na srednji Savi in za\u010detek gradnje HE Mokrice na spodnji Savi.<\/p>\n

Pred \u0161estimi leti je Jan\u0161eva vlada na podro\u010dju infrastrukture napovedala modernizacijo in novogradnje \u017eelezni\u0161ke infrastrukture, pospe\u0161itev \u0161iritve avtocestnega omre\u017eja ter odpravo administrativnih ovir, ki bi pospe\u0161ile ume\u0161\u010danje ve\u010djih infrastrukturnih in energetskih objektov v prostor. Pod to\u010dko 25 je napovedala: \u00bbNadaljevanje izvajanja protipoplavnih ukrepov na celotnem obmo\u010dju dr\u017eave.\u00ab\u00a0<\/p>\n

Novi partnerji, stari politi\u010dni slovar<\/p>\n

Primerjava aktualnih izhodi\u0161\u010d za koalicijsko pogodbo s koalicijskima pogodbama Jan\u0161evih vlad iz let 2012 in 2020 poka\u017ee izrazito kontinuiteto politi\u010dnega jezika. Pogodbi iz let 2012 in 2020 si nista podobni le po vsebini, temve\u010d ponekod tudi po formulacijah: v obeh se ponavljajo poudarki o preseganju starih delitev, sodelovanju za skupno dobro, blaginji Slovenije, pravni varnosti, ravnovesju med socialno dr\u017eavo in tr\u017enim gospodarstvom, decentralizaciji, dru\u017eini in rodnosti ter dr\u017eavi kot servisu dr\u017eavljanom in gospodarstvu.<\/p>\n

Aktualna izhodi\u0161\u010da za mandat 2026\u20132030 so precej kraj\u0161a, zato jih ni mogo\u010de preprosto ozna\u010diti za prepis celotne stare koalicijske pogodbe, vendar se tudi v njih vra\u010da enak programski besednjak. Koalicijski partnerji znova poudarjajo decentralizacijo, debirokratizacijo, vitko dr\u017eavo, delo kot razvojno in gospodarsko kategorijo, meritokracijo, dru\u017eino kot temeljno celico dru\u017ebe, osamosvojitvene vrednote in dr\u017eavo, ki naj ne nadome\u0161\u010da posameznikove pobude. Posebno povedna je tudi vrnitev izraza \u00bbspro\u0161\u010dena Slovenija\u00ab, enega prepoznavnih pojmov starega politi\u010dnega imaginarija SDS. Novi so predvsem imena partnerjev in sodobnej\u0161i dodatki, denimo izraz umetna inteligenca, medtem ko osnovni politi\u010dni slovar ostaja izrazito star. (gs)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Predsednik SDS Janez Jan\u0161a je v torek kon\u010dno priznal, da so se lotili sestavljanja vlade. \u010ceprav so ves…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":83384,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[23640,17659,1154,59,61,54,62,37,58,60,38,1306],"class_list":{"0":"post-83383","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-izhodisca","9":"tag-koalicijska-pogodba","10":"tag-politika","11":"tag-republic-of-slovenia","12":"tag-republika-slovenija","13":"tag-sds","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-vlada"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116536581217134881","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/83383","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=83383"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/83383\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/83384"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=83383"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=83383"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=83383"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}