{"id":83723,"date":"2026-05-08T09:11:15","date_gmt":"2026-05-08T09:11:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/83723\/"},"modified":"2026-05-08T09:11:15","modified_gmt":"2026-05-08T09:11:15","slug":"vse-ure-doslej-sem-uspel-popraviti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/83723\/","title":{"rendered":"Vse ure doslej sem uspel popraviti."},"content":{"rendered":"


\n \"Ivan
\n <\/a><\/p>\n

Ivan Zernko: “K meni v popravilo ob slovenskih urarjih prina\u0161ajo starinske ure tudi urarji iz Avstrije, Nem\u010dije, stranke imam tudi v Franciji, Romuniji, Srbiji, na Hrva\u0161kem.”<\/p>\n

Sa\u0161o Bizjak<\/p>\n

Ko vstopi\u0161 v urarsko delavnico mojstra Ivana Zernka v Lenartu v Slovenskih goricah, te s tiktakanjem pozdravijo starinske ure na njenih zidovih. “Nenehno tiktakajo, \u010de se ustavijo, jih mora v roke vzeti izku\u0161en in spreten urar, da jih popravi in spet vrne v \u017eivljenje. Ura meri \u010das od rojstva do smrti,” nam je po dobrodo\u0161lici povedal 61-letni mojster, rojen v Pesnici pri Mariboru, ki ure popravlja \u017ee 40 let.<\/p>\n

Za urarstvo ga je navdu\u0161il tast Jo\u017ee Stifter, urar samouk, ki je \u017eivel v naselju Ga\u010dnik v ob\u010dini Pesnica. “Veliko prostega \u010dasa sem prebil v njegovi delavnici, vpijal njegovo znanje, se vpeljeval v delo in mu tudi pomagal pri popravilu kak\u0161ne od ur. Prvi moj poklic je bil prodajalec, nato sem se zaposlil kot gasilec v MTT-ju, kjer so mi omogo\u010dili \u0161olanje za poklicnega gasilca v Ljubljani. Ko sem \u0161olo kon\u010dal, sem pet let delal kot gasilec v podjetju, nato sem se zaposlil v poklicni Gasilski brigadi Maribor. V prostem \u010dasu sem na doma\u010diji za svoje zadovoljstvo popravljal ure, saj me je to zelo veselilo in tudi mo\u010dno zanimalo. V \u017eelji, da se iz\u0161olam za urarja, sem se vpisal na srednjo poklicno \u0161olo v Celju, oddelek za pridobitev poklica urarja. Kon\u010dal sem jo leta 2001 in si \u0161e uradno pridobil naziv urar. Leta 2002 sem odprl urarsko obrt, 2004.sem se iz Pesnice preselil v Lenart, kjer sem kupil hi\u0161o in si v njej uredil urarsko delavnico,” Zernko opi\u0161e del svoje \u017eivljenjske poti.<\/p>\n

\"Izumirajo\u010d<\/a><\/p>\n

Sa\u0161o Bizjak<\/p>\n

Popravlja vse, ne glede na znamko ali starost<\/p>\n

Urarski poklic je zelo zanimiv in zahteven, od urarja terja predvsem veliko znanja in poznavanje delovanja urnih mehanizmov, natan\u010dnost, mirno roko, ostro oko, potrpe\u017eljivost\u00a0… “Urar mora biti ve\u0161\u010d tudi izdelave nadomestnih delov, saj teh, predvsem za starinske ure, ni mogo\u010de kupiti. S stroji, kupljenimi od urarjev, ki so iz teh ali onih razlogov zaprli dejavnost ali se upokojili, lahko izdelam kakr\u0161enkoli nadomestni del,” razlo\u017ei sogovornik, ki je popravil \u017ee na tiso\u010de ro\u010dnih, \u017eepnih, stenskih in stoje\u010dih ur. “Specializiral sem se predvsem na popravilo starinskih ur, sicer pa popravljam vse ure ne glede na znamko ali starost. Starinske ure imajo svoj \u010dar in popravilo je zame velik izziv. \u010ce je denimo uni\u010den sestavni del baro\u010dne ure, mora biti na novo izdelani enak ali vsaj pribli\u017eek izvirnemu iz obdobja, iz katerega je ura,” doda mojster. Doslej ni zavrnil pro\u0161nje za popravilo. “Vsaka ura se da popraviti,” pove odlo\u010dno.<\/p>\n

Popravil je baro\u010dno kaminsko uro, ki ji je manjkalo kar 36 delov, delo je bilo dolgotrajno. “Ura je bila stara pribli\u017eno 300 let. Vse manjkajo\u010de ali po\u0161kodovane dele sem izdelal sam. Najstarej\u0161a ura, ki sem jo popravil, je imela pribli\u017eno 350 let. Popravil sem tudi \u017eepno uro, vredno ve\u010d tiso\u010d evrov, ki je bila morda spomin na sorodnika iz davnih let, lastnika je menjavala iz roda v rod, za tistega, ki jo ima sedaj, je seveda zelo dragocena. Prav tako sem popravil veliko ur, za katere bi lastniki, \u010de bi jih prodali, iztr\u017eili po nekaj deset tiso\u010d evrov. Vredne so bile kot nov avto srednjega cenovnega razreda.”<\/p>\n

V urarski delavnici ima veliko svojih ur, od stenskih, stoje\u010dih, ro\u010dnih do \u017eepnih, nekatere so potrebne popravila, a mojster pravi, da nima dovolj \u010dasa, bi se lotil dela. “Veliko ur popravim tudi za zbiratelje, ti se te\u017eko lo\u010dijo od starih in vrednih ur, prodajo jih le, ko nujno potrebujejo denar ali \u017eelijo kupiti kak\u0161no drugo uro za svojo zbirko,” pojasni urar, ki je ponosen na to, da je izdelal mehanizem stoje\u010de ure na centralni sekundni kazalec. “Ta ura deluje na \u0161karjasto zapreko na eno ute\u017e, te\u017eko 25 kg, nihalo pa ima 12 kg, ko je ura navita, te\u010de skoraj dve leti. Mehanizem izra\u010dunam, izri\u0161em in ga tudi izdelam. Izdelal sem \u017ee ve\u010d razli\u010dnih urnih mehanizmov, tudi mehanizem z vretenasto zapreko premera 48 mm za stranko, ki je imela uro z baro\u010dnim ohi\u0161jem, mehanizma pa ne. Za kak\u0161no starinsko uro izdelam tudi kazalce, \u010de je potrebno.”<\/p>\n

\"Mehanizem<\/a><\/p>\n

Mehanizem ure na Prvi gimnaziji Maribor je te\u017eak ve\u010d kot 100 kilogramov. <\/p>\n

Andrej Petelin\u0161ek<\/p>\n

Skoraj ni ure, ki je ne bi znal popraviti<\/p>\n

Mojstra Zernka \u010dislajo urarji po Sloveniji in tudi v tujini. “K meni v popravilo ob slovenskih urarjih prina\u0161ajo starinske ure tudi urarji iz Avstrije, Nem\u010dije, stranke imam tudi v Franciji, Romuniji, Srbiji, na Hrva\u0161kem, saj z izjemo ohi\u0161ja lahko izdelam vse druge dele, obrabljene ali manjkajo\u010de. Starinske ure, stare sto ali ve\u010d let, morajo biti redno vzdr\u017eevane, \u010de so, lahko delujejo leta in leta. Glas o mojem delu gre od ust do ust in ponosen sem, da popravljam ure lastnikov v tujini, zlasti pa na to, da sem na Prvi gimnaziji v Mariboru servisiral in restavriral mehanizem stolpne ure, katere mehanizem je te\u017eak ve\u010d kot 100 kg, ute\u017ei imajo okrog 40 kg. Verjetno je to edina tako velika ura pri nas, ki deluje na mehanski na\u010din in ka\u017ee \u010das vsak dan.”<\/p>\n

\"Izumirajo\u010d<\/a><\/p>\n

Sa\u0161o Bizjak<\/p>\n

Urarski poklic v Sloveniji izumira, urarjev je vedno manj, razlogov za to pa je ve\u010d. “Urarski poklic je pri nas premalo cenjen, pla\u010dila ne odtehtajo dela, ki lahko traja ure in ure, nadomestnih delov za starinske ure ni, zato jih mora urar izdelati sam, za nekatere novej\u0161e se jih da kupiti v tujini, kar ni te\u017eava, odkar jih lahko naro\u010damo prek spleta. Nikoli mi ni bilo \u017eal, da sem se odlo\u010dil za poklic urarja. Ko med popravilom naletim na navidez nepopravljivo po\u0161kodbo ure, ne obupam, in doslej \u0161e nisem dal iz rok ure, ki je ne bi bil popravil, razen \u010de je bil stro\u0161ek popravila za lastnika ure previsok. Tudi z zaslu\u017ekom sem zadovoljen, cene mojih storitev so, kot ka\u017ee, ustrezne, saj mi strank ne manjka. Je pa res, da sem v delavnici vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah pa le dopoldan,” razlo\u017ei. In doda: “V preteklih letih sem do\u017eivel veliko zanimivih zgodb, tudi anekdot. Neko\u010d je k meni pri\u0161el mo\u017eakar in me prosil, naj mu pomagam. Ko sem ga vpra\u0161al, kaj je z uro narobe, je odvrnil: ‘Ni\u010d ji ne manjka, samo dela ne.”<\/p>\n

\"Izumirajo\u010d<\/a><\/p>\n

Sa\u0161o Bizjak<\/p>\n

Zernko je edini urar v Lenartu, v Mariboru so trije ali \u0161tirje urarski mojstri, zanimanje mladih za urarski poklic upada. \u017de omenjene srednje poklicne \u0161ole v Celju \u017ee dolgo ni ve\u010d. “Sin Ga\u0161per mi ve\u010dkrat pomaga pri delu, dobro se znajde, ima ob\u010dutek za urarsko delo, vse hitro dojame, ima potrpljenje, \u017eeli po moji poti. Kon\u010duje osnovno \u0161olo in po njej se bo vpisal v najbolj znano urarsko \u0161olo v Avstriji, Visoko tehni\u0161ko \u0161olo Karlstein v Spodnji Avstriji. Specializirana je za mehatroniko, natan\u010dno mehaniko in urarstvo, kjer zdru\u017eujejo tehni\u010dno znanje z umetni\u0161kim pristopom,” razlo\u017ei Zernko, ki se bli\u017ea upokojitvi. “Upokojiti se nameravam prihodnje leto, seveda bom \u0161e naprej delal, a ne ve\u010d toliko, kolikor delam sedaj, predvsem bom pomagal sinu, da se po \u0161olanju postavi na svoje noge in prevzame obrt.”<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ivan Zernko: “K meni v popravilo ob slovenskih urarjih prina\u0161ajo starinske ure tudi urarji iz Avstrije, Nem\u010dije, stranke…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":83724,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[22],"tags":[25492,4086,150,12456,62,37,58,60,38,273,4083,25493],"class_list":["post-83723","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-maribor","tag-ivan-zernko","tag-lenart","tag-maribor","tag-prva-gimnazija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-stajerckrajmaribor","tag-stajercodljudizaljudi","tag-urar"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116538185120134174","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/83723","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=83723"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/83723\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/83724"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=83723"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=83723"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=83723"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}