{"id":83898,"date":"2026-05-08T11:42:08","date_gmt":"2026-05-08T11:42:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/83898\/"},"modified":"2026-05-08T11:42:08","modified_gmt":"2026-05-08T11:42:08","slug":"babica-je-leta-1998-na-banko-prinesla-kup-prasnih-papirjev-odsla-pa-kot-milijonarka","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/83898\/","title":{"rendered":"Babica je leta 1998 na banko prinesla kup pra\u0161nih papirjev, od\u0161la pa kot milijonarka"},"content":{"rendered":"<p>        <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/05\/08\/828242\/Orig-iStock-1219303604-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/05\/08\/828242\/Orig-iStock-1219303604-600.webp\" class=\"se-image__thumb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Wide-iStock-1219303604-400.webp.webp\" onclick=\"changeMainImage(this)\"\/><\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/05\/08\/828241\/Orig-iStock-1185734363-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/05\/08\/828241\/Orig-iStock-1185734363-600.webp\" class=\"se-image__thumb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Wide-iStock-1185734363-400.webp.webp\" onclick=\"changeMainImage(this)\"\/><\/p>\n<p>    <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/05\/08\/828242\/Orig-iStock-1219303604-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/05\/08\/828242\/Orig-iStock-1219303604-600.webp\" class=\"main-gallery-image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Wide-iStock-1219303604-1000.webp.webp\" alt=\"Nokia. Podjetje obstaja \u0161e danes, vendar ne proizvaja lastnih mobilnih telefonov. \/ Foto: Istock\"\/><\/p>\n<p>Nokia. Podjetje obstaja \u0161e danes, vendar ne proizvaja lastnih mobilnih telefonov. \/ Foto: Istock<\/p>\n<p>Babica je leta 1998 na banko prinesla kup pra\u0161nih papirjev, od\u0161la pa kot milijonarka<\/p>\n<p>V devetdesetih letih so navadni prebivalci mesta Nokia unov\u010dili stare, pra\u0161ne delni\u0161ke certifikate in za vedno spremenili svoje \u017eivljenje. Preberite, kako se je obrestovala finska potrpe\u017eljivost.<\/p>\n<p>V poznih devetdesetih letih se je v finskem industrijskem mestu Nokia zgodilo res nekaj izjemnega. \u0160tevilni lokalni prebivalci, predvsem starej\u0161e \u017eenske in upokojenke, so nepri\u010dakovano postali milijonarji. Do nenadnega bogastva pa niso pri\u0161li s pomo\u010djo zapletenih borznih \u0161pekulacij, temve\u010d z unov\u010denjem starih, fizi\u010dnih delni\u0161kih certifikatov lokalnega podjetja, ki se je tik pred tem iz proizvajalca gume in papirja preoblikovalo v globalnega telekomunikacijskega giganta.<\/p>\n<p>    <a class=\"se-card__wrap se-card--link\" href=\"https:\/\/www.dnevnik.si\/nedeljski\/prosti-cas\/magazin\/vse-kar-ste-slisali-drzi-nokio-nasel-po-22-letih-baterija-pa-se-vedno-ni-bila-prazna-2771001\/\" data-upscore-url=\"\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" class=\"se-image se-image--card\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Wide-90-400.webp.webp\" alt=\"Nokia 3310 je \u0161e vedno znana po dobri bateriji. Foto: zajem zaslona\"\/><\/p>\n<p>neuni\u010dljiva<\/p>\n<p>Vse, kar ste sli\u0161ali, dr\u017ei: nokio na\u0161el po 22 letih, baterija \u0161e vedno ni bila prazna<\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n<p>Mesto Nokia, ki le\u017ei pribli\u017eno 15 kilometrov zahodno od Tampereja na Finskem, je bilo desetletja dom istoimenskega industrijskega konglomerata. Podjetje Nokia je v preteklosti proizvajalo \u0161irok spekter dobrin, vklju\u010dno s papirjem, gumijastimi \u0161kornji, avtomobilskimi pnevmatikami in celo toaletnim papirjem. V obdobju pred digitalizacijo finan\u010dnih trgov je bilo lastni\u0161tvo delnic med lokalnim prebivalstvom mo\u010dno raz\u0161irjeno. Zaposleni so delnice pogosto prejemali kot del kompenzacije ali pa so jih kupovali iz ob\u010dutka pripadnosti lokalnemu okolju, fizi\u010dne vrednostne papirje pa so dru\u017eine pogosto shranjevale doma kot dolgoro\u010dni varnostni sklad.<\/p>\n<p>Kljub nenadnemu prilivu kapitala v regijo je vpliv finske kulture skromnosti prepre\u010dil ekstravagantno potro\u0161njo. Poro\u010dila iz tistega \u010dasa ka\u017eejo, da so novope\u010deni milijonarji sredstva ve\u010dinoma investirali nazaj v lokalno gospodarstvo.<\/p>\n<p>Konec osemdesetih let je bil konglomerat finan\u010dno iz\u010drpan in na robu ste\u010daja. Pod vodstvom takratnega izvr\u0161nega direktorja Jorme Ollile je podjetje izvedlo eno najbolj radikalnih prestrukturiranj v sodobni korporativni zgodovini. Ollila je sprejel odlo\u010ditev o prodaji tradicionalnih industrijskih obratov in celoten kapital preusmeril v razvoj takrat nastajajo\u010dega mobilnega standarda GSM.<\/p>\n<p>Odlo\u010ditev je spro\u017eila izjemno rast. Med letoma 1992 in 2000 je vrednost delnic Nokie na mednarodnih trgih zrasla za ve\u010d tiso\u010d odstotkov. Podjetje je prevzelo vodilni tr\u017eni dele\u017e v mobilni telefoniji in postalo najvrednej\u0161a evropska korporacija.<\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/05\/08\/828241\/Orig-iStock-1185734363-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/05\/08\/828241\/Orig-iStock-1185734363-600.webp\" class=\"se_image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Orig-iStock-1185734363-1000.webp.webp\" alt=\"Neko\u010d je bila kraljica vseh telefonov. \/ Foto: Istock\"\/><\/p>\n<p>Neko\u010d je bila kraljica vseh telefonov. \/ Foto: Istock<\/p>\n<p>Medtem ko so institucionalni vlagatelji na Wall Streetu in v Londonu aktivno trgovali z opcijami, so najve\u010dje donose ustvarili prebivalci finske province, ki so sledili strategiji dolgoro\u010dnega lastni\u0161tva (buy-and-hold). Po navedbah ban\u010dnih uradnikov iz tistega \u010dasa so v lokalni poslovalnici banke Nordea redno bele\u017eili primere, ko so starej\u0161e ob\u010danke prinesle zme\u010dkane delni\u0161ke certifikate, da bi preverile njihovo vrednost. Zneski, ki so prvotno zna\u0161ali le nekaj sto finskih mark, so se zaradi eksponentne rasti podjetja pretvorili v milijone.<\/p>\n<p>Kljub nenadnemu prilivu kapitala v regijo je vpliv finske kulture skromnosti prepre\u010dil ekstravagantno potro\u0161njo. Poro\u010dila iz tistega \u010dasa ka\u017eejo, da so novope\u010deni milijonarji sredstva ve\u010dinoma investirali nazaj v lokalno gospodarstvo, denimo s prenovo nepremi\u010dnin, nakupom kmetijske mehanizacije in obnovo gospodarskih poslopij, medtem ko je njihov \u017eivljenjski slog ostal nespremenjen.<\/p>\n<p>\u010ceprav je Nokia kasneje, predvsem po letu 2007 in prihodu pametnih telefonov konkuren\u010dnih podjetij, kot sta Apple in Samsung, izgubila primat na trgu, ta zgodovinski dogodek v finan\u010dni stroki ostaja referen\u010dni primer uspe\u0161ne korporativne preobrazbe in dokaz u\u010dinkovitosti potrpe\u017eljivega, dolgoro\u010dnega investiranja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Nokia. Podjetje obstaja \u0161e danes, vendar ne proizvaja lastnih mobilnih telefonov. \/ Foto: Istock Babica je leta 1998&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":83899,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[2437,25527,25530,3055,25528,25529,25526,2041,2424,37,38,64,4516,63],"class_list":{"0":"post-83898","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-delnice","9":"tag-dolgorocno-investiranje","10":"tag-financna-zgodovina","11":"tag-finska","12":"tag-korporativna-preobrazba","13":"tag-lokalno-gospodarstvo","14":"tag-milijonarji","15":"tag-nokia","16":"tag-prestrukturiranje","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenscina","19":"tag-svet","20":"tag-telekomunikacije","21":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116538778844811238","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/83898","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=83898"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/83898\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/83899"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=83898"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=83898"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=83898"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}