{"id":83986,"date":"2026-05-08T12:55:13","date_gmt":"2026-05-08T12:55:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/83986\/"},"modified":"2026-05-08T12:55:13","modified_gmt":"2026-05-08T12:55:13","slug":"ruski-prostovoljci-ki-iscejo-padle-vojake-druge-svetovne-vojne-vojna-nima-zmagovalcev-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/83986\/","title":{"rendered":"Ruski prostovoljci, ki i\u0161\u010dejo padle vojake druge svetovne vojne: “Vojna nima zmagovalcev”"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Spomenik
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSpomenik padlim borcem druge svetovne vojne v R\u017eevu. Foto: Zajem zaslona, Televizija Slovenija<\/p>\n

Pred dnevom zmage, ki bo letos v senci vojne v Ukrajini in pove\u010danih varnostnih omejitvah, \u0161tevilni prostovoljci po Rusiji i\u0161\u010dejo posmrtne ostanke padlih vojakov v drugi svetovni vojni. Skupina prostovoljcev iz Moskve, po poklicu sicer veterinarjev, zdravnikov in pedagogov, skupaj posmrtne ostanke padlih sovjetskih in nem\u0161kih vojakov i\u0161\u010de \u017ee skoraj dve desetletji. Tudi v gozdu pri R\u017eevu, kjer je po ruskih podatkih padlo ve\u010d kot milijon ljudi, delo za\u010dnejo z detektorjem kovine.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Najnevarnej\u0161a najdba je bila bomba, te\u017eka 250 kilogramov<\/p>\n

“Detektor nam poka\u017ee, da je nekaj pod zemljo, a ne poka\u017ee, kaj to\u010dno. Zato preden najdemo vojaka, prekopljemo veliko zemlje,” pojasni Vadin Badulin, medtem ko v gozdnih tleh pregleduje eno od jam. “V tem sloju smo na\u0161li dele rok in del lobanje,” poka\u017ee Badulin.<\/p>\n

Najdbe so pogosto le delne, saj so bila obmo\u010dja okoli R\u017eeva med vojno pod mo\u010dnim obstreljevanjem. “V\u010dasih najdemo roko in si mislimo, zdaj bomo na\u0161li \u0161e preostalo, potem pa ni ni\u010desar ve\u010d,” pojasnjujejo prostovoljci. Posmrtne ostanke so lahko raznesle eksplozije, pozneje pa tudi korenine dreves ali divje \u017eivali. Delo je dolgotrajno, natan\u010dno in deloma tudi nevarno.<\/p>\n

V istih plasteh zemlje kot kosti, osebni predmeti in deli voja\u0161ke opreme \u0161e vedno le\u017eijo tudi mine, granate in druga neeksplodirana ubojna sredstva. Prostovoljci pravijo, da se zato ravnajo po osnovnem pravilu: \u010desar ne pozna\u0161, se ne dotikaj. “Na\u0161a najbolj grozna najdba je bila nem\u0161ka bomba, te\u017eka 250 kilogramov. Bilo je kar srhljivo,” pripoveduje Sergej \u010cubarov.<\/p>\n

Tudi manj\u0161e najdbe niso nujno nenevarne. Ko eden od prostovoljcev ob jami poka\u017ee granato, opozori, da se s tak\u0161nimi predmeti ne sme ravnati nepremi\u0161ljeno. Med izkopavanjem naletijo tudi na dobro ohranjen disk od mitraljeza, ki ga bodo pozneje predali muzeju, a \u010cubarov ob tem poudari, da njihov cilj niso predmeti: “Na\u0161 glavni cilj je najti vse padle vojake, ne glede, za katere gre.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Prostovoljci
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tProstovoljci ob izkopavanju. Foto: Zajem zaslona, Televizija Slovenija<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tTako so identificirali in pokopali \u017ee \u0161tevilne<\/p>\n

Zakaj se v svojem prostem \u010dasu vedno znova vra\u010dajo na mesta izkopavanj, \u010deprav gre za fizi\u010dno naporno in pogosto nevarno delo? \u010cubarov pravi, da druga\u010de ne more. Njegov dedek je pokopan pri Stalingradu, dana\u0161nji Volgograd, nekateri drugi sorodniki so izginili brez sledu. “Ko razume\u0161, da so nekje tukaj ostanki \u010dloveka, ko ve\u0161, da jih je tukaj veliko, ne more\u0161 mimo,” pravi.<\/p>\n

Podobno razmi\u0161lja Aleksander \u0160ablovski. Pravi, da njihova naloga ni samo izkopavanje, ampak tudi popravljanje zgodovinske pozabe in pozabljenega zavedanja v dru\u017ebi, kak\u0161ne grozote nosijo vojne, tudi sodobne. “\u017delimo najti vse, jih ekshumirati, ovekove\u010diti in pokopati,” pravi \u0160ablovski. \u010ce ob posmrtnih ostankih najdejo osebne predmete, napisane stvari ali voja\u0161ki medaljon, posku\u0161ajo ugotoviti tudi ime padlega. Tako smo identificirali in dostojno pokopali \u017ee \u0161tevilne, dodaja.<\/p>\n

Nekateri sorodniki ob pokopih prvi\u010d spoznajo prednike<\/p>\n

Za Valerijo Artamonovo je iskanje povezano z ob\u010dutkom dol\u017enosti. Na izkopavanja jo je pred trinajstimi leti prvi\u010d pripeljal njen bodo\u010di mo\u017e, ki se je s tem ukvarjal \u017ee vrsto let. Od takrat se v R\u017eev vra\u010da vsako leto \u2013 ob koncih tedna, med dopustom, od spomladi do jeseni. Zdaj tja prihaja tudi z otroki.<\/p>\n

“To je dolg do dr\u017eave. Dolg do vseh o\u010detov in pradedov,” pravi. Najve\u010d za prostovoljce pomeni, \u010de najdejo vojaka z medaljonom. “Najbolj prijetno za du\u0161o je najti vojaka z medaljonom, izvedeti njegovo ime, najti sorodnike, da pridejo na pokop in ga spoznajo. Mi pa spoznamo njih. To je najve\u010dje zadovoljstvo, ki ga lahko do\u017eivi\u0161 pri iskanju.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Izkopana
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tIzkopana sovjetska ro\u010dna granata RGD-33. Foto: Zajem zaslona, Televizija Slovenija<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t“Najbolj\u0161a preventiva pred vojno sta dve pokopali\u0161\u010di, ki le\u017eita drugo ob drugem”<\/p>\n

Vse na novo najdene posmrtne ostanke, v \u010dasu na\u0161ega obiska je tak\u0161nih skupin v gozdu kar \u0161tiri, enkrat letno pokopljejo, bodisi na sovjetskem bodisi na nem\u0161kem pokopali\u0161\u010du. Ta v R\u017eevu le\u017eita drug od drugega le nekaj metrov stran. Prav ta bli\u017eina je za prostovoljce eden najmo\u010dnej\u0161ih opominov. “Najbolj\u0161a preventiva pred vojno sta dve pokopali\u0161\u010di, ki le\u017eita drugo ob drugem,” pravi \u010cubarov. “To pomeni, da v vojni ni zmagovalcev.”<\/p>\n

O tem \u017eelijo u\u010diti tudi svoje otroke, s katerimi skupaj prihajajo na izkopavanja. Ne samo skozi u\u010dbenike in \u0161tevilke o izgubah, ampak skozi konkretne podobe tega, kaj vojna pusti za seboj.<\/p>\n

“V \u0161oli ne poka\u017eejo tak\u0161nih slik. Povedo, da so bile izgube tak\u0161ne in tak\u0161ne, a smrti nih\u010de ne vidi v o\u010di. Nih\u010de ne ve, kako so ljudje umrli in s \u010dim se tak\u0161ni dogodki kon\u010dajo,” pojasni Artamonova.<\/p>\n

Pod zemljo je \u0161e veliko<\/p>\n

Druga svetovna vojna se je kon\u010dala pred ve\u010d kot osmimi desetletji, a prostovoljce v gozdu pri R\u017eevu \u0161e vedno pretresejo njene posledice. \u0160abalovski ob tem potegne vzporednico z aktualno vojno v Ukrajini: “Verjetno ste videli zdaj\u0161nje posnetke z brezpilotniki. Ta se bistveno ne razlikuje od tiste, ki se je kon\u010dala pred 81 leti. \u0160e vedno je vseprisotno te\u017eko topni\u0161tvo. Poglejte, koliko \u010dasa je \u017ee minilo od nje, mi pa \u0161e vedno najdevamo padle.” Zato z \u017ealostjo pravijo, da v trenutnih razmerah dela, tudi za prihodnje generacije, ne bo malo.<\/p>\n

\t\t\t\tV Rusiji i\u0161\u010dejo posmrtne ostanke vojakov iz druge svetovne vojne<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Spomenik padlim borcem druge svetovne vojne v R\u017eevu. Foto: Zajem zaslona, Televizija Slovenija Pred dnevom zmage, ki bo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":83801,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[5243,65,66,25508,3571,25507,37,38,882],"class_list":{"0":"post-83986","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-druga-svetovna-vojna","9":"tag-europe","10":"tag-evropa","11":"tag-padli-vojaki","12":"tag-prostovoljci","13":"tag-rzev","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenscina","16":"tag-vojna"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116539065922462236","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/83986","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=83986"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/83986\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/83801"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=83986"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=83986"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=83986"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}