![\"26.2.2026](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/Wide-LUKA0957-1000.webp.webp\")
<\/p>\n <\/p>\n
Flikanje je \u017ee uveljavljen na\u010din izvajanja negotovinskih transakcij, storitev uporablja \u017ee ve\u010d kot 800.000 uporabnikov, ki si vsak mesec izmenjajo pribli\u017eno dva milijona transakcij. Pla\u010dilo se izvede neposredno z ban\u010dnega ra\u010duna pla\u010dnika na ra\u010dun trgovca \u2013 brez posredovanja karti\u010dnih shem, kot sta Visa ali Mastercard. Foto: Luka Cjuha<\/p>\n
Se bomo s flikanjem re\u0161ili Trumpovega jarma?<\/p>\n
Sankcije ZDA zoper mednarodno kazensko sodi\u0161\u010de (ICC), kjer sodi tudi Slovenka Beti Hohler, so nazorno izpostavile odvisnost evropskega ban\u010dnega sektorja od ameri\u0161kih finan\u010dnih storitev. V Evropi \u017ee razmi\u0161ljajo o doma\u010dih alternativah, najbli\u017eje izvedbi so takoj\u0161nja \u010dezmejna neposredna nakazila.<\/p>\n
Ker so junija lani izdali nalog za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta zaradi domnevnih vojnih zlo\u010dinov v Gazi, je vodstvo ZDA uvedlo vrsto sankcij zoper osem sodnikov in tri to\u017eilce mednarodnega kazenskega sodi\u0161\u010da (ICC). Beti Hohler, slovenska sodnica na haa\u0161kem sodi\u0161\u010du, je ta teden odboru evropskega parlamenta za pravne zadeve opisala, kak\u0161en vpliv imajo na njeno vsakdanje \u017eivljenje.<\/p>\n
Njen ra\u010dun je po diktatu ZDA zaprla tudi ena od bank v Sloveniji, pri kateri je bila komitentka ve\u010d desetletij. Sankcije ji blokirajo tudi transakcije v evrih med dvema evropskima bankama. Prav tako so ji ukinili vse njene kreditne kartice, ne more uporabljati niti aplikacije paypal, je po poro\u010danju portala MMC povedala sodnica.<\/p>\n
Trump nas lahko vse brcne\u00a0v 90. leta<\/p>\n
\u017de decembra lani je svojo kalvarijo v \u010dasniku Le Monde opisal njen sodni\u0161ki kolega. Ameri\u0161ke sankcije s podpisom Donalda Trumpa so francoskega sodnika Nicolasa Guillouja izlo\u010dile iz globalnega digitalnega prostora in mu onemogo\u010dile pla\u010dila z viso, mastercardom ali american expressom. \u00bbObstajajo banke, ki, \u010deprav niso ameri\u0161ke, sankcioniranim posameznikom zaprejo ra\u010dune. Z v\u010deraj na danes ostane\u0161 brez ban\u010dne kartice. Biti sankcioniran pomeni biti vr\u017een nazaj v devetdeseta leta,\u00ab je povedal sodnik ICC.<\/p>\n
Do \u010dezmejnih flikov vodita dve poti. Ena je povezava nacionalnih shem prek evropske interoperabilne pobude \u200b (EuroPA), druga je povezovanje flika z denarnico wero. Katero pot bodo ubrala Slovenija, \u0161e ni znano.<\/p>\n
Te izku\u0161nje so nazorno izpostavile kriti\u010dno odvisnost evropskega ban\u010dnega sektorja od ameri\u0161kih pla\u010dilnih mehanizmov. \u00bbVisa, Mastercard \u2026 na\u0161 pla\u010dilni sistem je urgentna zadeva. Trump lahko vse ukine,\u00ab je opozorila Aurore Lalucq, predsednica odbora evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve. \u00bbDrugo je poezija. Zahtevam, da komisija nujno organizira evropski airbus za pla\u010dilne sisteme: ne morete re\u010di, da niste bili opozorjeni.\u00ab<\/p>\n
Britanci i\u0161\u010dejo samostojnost z ameri\u0161kim kapitalom<\/p>\n
Evropa nadzor nad klju\u010dnim delom svojega denarnega obtoka prepu\u0161\u010da ameri\u0161kim korporacijam, saj Visa in Mastercard obdelata pribli\u017eno dve tretjini karti\u010dnih pla\u010dil v obmo\u010dju evra. S pobranimi provizijami zaslu\u017eita milijarde evrov. Ban\u010dne kartice vseh bank v Sloveniji so standardno opremljene z viso ali mastercardom. Kako presekati to odvisnost?<\/p>\n
Ta mesec so se sestale uprave britanskih bank, da bi za\u010drtale na\u010drt vzpostavitve doma\u010de alternative Visi in Mastercardu, je ekskluzivno poro\u010dal The Guardian. Banke bi do leta 2030 vzpostavile suveren pla\u010dilni sistem DeliveryCo, pri \u010demer pa ne bodo \u0161le v odkrito konfrontacijo z ameri\u0161kimi finan\u010dnimi velikani. Pobuda namre\u010d predvideva, da bosta vzpostavitev novega sistema sofinancirali tudi dru\u017ebi Visa in Mastercard.<\/p>\n
Paypal bo la\u017eje izriniti\u00a0iz Evrope<\/p>\n
V EU bi bila izvedba tak\u0161nega na\u010drta \u0161e bolj zapletena, saj je skupnost 27 \u010dlanic izredno institucionalno kompleksna, obenem imajo nekatere dr\u017eave \u0161e vedno nacionalne valute. Hitreje se uveljavljajo (zasebne) re\u0161itve, ki jih \u017eeli Evropa strate\u0161ko okrepiti in ponujajo doma\u010do alternativo ameri\u0161kim storitvam, kot so paypal, apple pay in google pay.<\/p>\n
Najve\u010dji evropski konkurent jim utegne postati Wero. Pred petimi leti ga je vzpostavil konzorcij EPI (European Payments Initiative), ki zdru\u017euje 14 evropskih bank in dva ponudnika pla\u010dilnih storitev. Wero omogo\u010da takoj\u0161nje po\u0161iljanje in prejemanje denarja, tudi \u010dezmejno. Tako imenovana A2A-pla\u010dila potekajo po evropski SEPA-infrastrukturi in ne uporabljajo karti\u010dnih shem.<\/p>\n
Za transakcijo je treba poznati zgolj mobilno telefonsko \u0161tevilko ali e-po\u0161tni naslov prejemnika. Werova denarnica je na voljo v Nem\u010diji, Franciji in Belgiji, letos se bo pridru\u017eila Nizozemska. Aplikacijo uporablja 46 milijonov ban\u010dnih komitentov. Storitev omogo\u010da tudi pla\u010dila pri spletnih trgovcih in na fizi\u010dnih blagajnah.<\/p>\n
![\"Se](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/Orig-hohler2-1000.webp.webp\")
<\/p>\n
Beti Hohler, sodnici mednarodnega kazenskega sodi\u0161\u010da (ICC), je transakcijski ra\u010dun zaprla banka, pri kateri je bila v Sloveniji komitentka ve\u010d desetletij. Ameri\u0161ke sankcije ji onemogo\u010dajo tudi transakcije v evrih med evropskima bankama. Foto: STA<\/p>\n
Ve\u010d kot dva milijona flikov na mesec<\/p>\n
Privla\u010dnost takoj\u0161njih ban\u010dnih nakazil je v Sloveniji preizku\u0161ena. Tukaj\u0161nje banke so vzpostavile aplikacijo flik. Flikanje je \u017ee uveljavljen na\u010din izvajanja negotovinskih transakcij, storitev uporablja \u017ee ve\u010d kot 800.000 uporabnikov, ki si vsak mesec izmenjajo pribli\u017eno dva milijona transakcij. \u00bbPla\u010dilo se izvede neposredno z ban\u010dnega ra\u010duna pla\u010dnika na ra\u010dun trgovca \u2013 brez posredovanja karti\u010dnih shem, kot sta Visa ali Mastercard,\u00ab Dnevniku pojasni Barbara Franko, vodja produkta Flik pri dru\u017ebi Bankart.<\/p>\n
\u00bbUporabnik pla\u010dilo vedno potrjuje v ban\u010dni aplikaciji, kar pomeni, da se identifikacija in avtentikacija zgodita na ravni banke, ne kartice. Flik uporablja infrastrukturo takoj\u0161njih medban\u010dnih pla\u010dil, ki je popolnoma lo\u010dena od karti\u010dnega sveta. To pomeni, da flik tehni\u010dno \u017ee zdaj deluje kot evropska alternativna pot do instantnih pla\u010dil brez kartic in brez ameri\u0161kih procesnih omre\u017eij. Z vklju\u010ditvijo v evropske interoperabilne pobude (EuroPA) bi flik lahko postal del vseevropskega omre\u017eja mobilnih pla\u010dil, ki bi omogo\u010dilo \u010dezmejna A2A-pla\u010dila in s tem EU pomagalo zmanj\u0161ati strate\u0161ko odvisnost od neevropskih pla\u010dilnih tehnologij.\u00ab<\/p>\n
Bo za \u010dezmejnost treba\u00a0ukiniti flik?<\/p>\n
\u010ceprav je flik tehni\u010dno kompatibilen z drugimi evropskimi aplikacijami za takoj\u0161nja pla\u010dila, so transakcije omejene na Slovenijo, nakazila na ban\u010dne ra\u010dune v tujini niso mogo\u010da brez \u0161tevilke IBAN. Kdor \u017eeli v Sloveniji uporabljati wero, si mora odpreti ra\u010dun pri neobanki, kot sta Revolut ali N26. Do \u010dezmejnih flikov vodita dve poti. Ena je povezava nacionalnih shem prek \u017ee omenjene pobude EuroPA, druga je povezovanje Flika z Werom. Katero pot bodo ubrala Slovenija, \u0161e ni znano. \u00bbWero ne podpira povezovanja z obstoje\u010dimi nacionalnimi aplikacijami, ni interoperabilnosti. Njihov poslovni model temelji na zamenjavi lokalnih re\u0161itev, ne na tehni\u010dnem povezovanju z njimi,\u00ab opozori Barbara Franko. \u00bbDa bi bil flik povezan z werom, bi morale slovenske banke ukiniti flik. V weru dr\u017eava ne ohrani lastni\u0161tva in nadzora nad svojo doma\u010do shemo; vse se prestavi v en centraliziran produkt.\u00ab\u00a0<\/p>\n
Sankcionirana sodnica bi lahko uporabljala karanto<\/p>\n
Sankcionirani sodnici haa\u0161kega sodi\u0161\u010da je v Sloveniji \u0161e na voljo neameri\u0161ka pla\u010dilna kartica. \u00bbNLB-kartica karanta je klasi\u010dna pla\u010dilna kartica z odlo\u017eenim pla\u010dilom. Uporabniki z njo pla\u010dujejo na ve\u010d kot 20.000 prodajnih mestih v Sloveniji, zato je del na\u0161e standardne karti\u010dne ponudbe,\u00ab pravijo v ljubljanski banki. \u00bbPozorno spremljamo razvoj digitalnih pla\u010dil po svetu, \u0161e posebno v Evropi, kjer se krepi prizadevanje za ve\u010djo avtonomnost in manj\u0161o odvisnost od tujih ponudnikov.\u00ab<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Flikanje je \u017ee uveljavljen na\u010din izvajanja negotovinskih transakcij, storitev uporablja \u017ee ve\u010d kot 800.000 uporabnikov, ki si vsak…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":8400,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[4467,4470,4471,4472,2903,4469,59,61,62,37,58,60,38,4468],"class_list":["post-8399","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-bancnistvo","tag-bankart","tag-barbara-franko","tag-beti-hohler","tag-financne-transakcije","tag-flik","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-wero"],"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8399","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8399"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8399\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8400"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8399"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8399"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8399"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}