{"id":84186,"date":"2026-05-08T15:54:11","date_gmt":"2026-05-08T15:54:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/84186\/"},"modified":"2026-05-08T15:54:11","modified_gmt":"2026-05-08T15:54:11","slug":"tri-klasike-sovjetskega-pesnika-filmske-rezije-andreja-tarkovskega","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/84186\/","title":{"rendered":"Tri klasike sovjetskega pesnika filmske re\u017eije Andreja Tarkovskega"},"content":{"rendered":"<p>\t\t\t\tNatalija Majsova o opusu Andreja Tarkovskega<\/p>\n<p>Kinote\u010dni cikel na TV Slovenija prina\u0161a poslednje re\u017eiserjeve stvaritve: Stalkerja, Nostalgijo in \u017drtvovanje. S kulturologinjo in poznavalko sovjetske kinematografije Natalijo Majsovo smo jih v oddaji Televizorka postavili v kontekst sovjetske umetnosti in dru\u017ebe ter zagrizli v \u017eivljenje, opus in stil cenjenega (ter pogosto mistificiranega) avtorja.<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\tCikel Andreja Tarkovskega<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tCikel prina\u0161a naslednje filme Andreja Tarkovskega v terminu Kinoteka na TV SLO 1 ob petkih ob 23.00: <br \/>8. 5. &#8211; Stalker (1979) <br \/>15. 5. &#8211; Nostalgija (Nostalghia, 1983) <br \/>22. 5. &#8211; \u017drtvovanje (Offret, 1986)<\/p>\n<p>Tarkovski v filmskem svetu u\u017eiva mitolo\u0161ki status, kar gre pripisati zmesi razli\u010dnih dejavnikov, pravi Natalija Majsova. V zgodovino filma se je namre\u010d vpisal kot uporni\u0161ki sovjetski re\u017eiser, ki je kljuboval re\u017eimu: &#8220;Ne moremo mimo dejstva, da je bil sovjetski re\u017eiser, ki je med izoblikovanjem svojega avtorskega jezika tr\u010dil ob veliko produkcijskih in drugih omejitev. Poleg tega je Tarkovski ne glede na vse te omejitve vztrajal pri tem, da bi postal in se v svetovno zgodovino filma zapisal kot avtor.&#8221;<\/p>\n<p>Ob sodobnih kulturnih politikah in boju za ozna\u010devalce je pomembno spomniti, da se je imel Tarkovski za sovjetskega re\u017eiserja, poudarja Natalija Majsova: &#8220;Ne v smislu patriotske oznake, temve\u010d kot priznanje tega, da sta ga neki re\u017eim in prostorsko-\u010dasovna izku\u0161nja zaznamovala tako v dobrem kot v slabem.&#8221;<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/67041128.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/67041128.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/67041128.jpg\" title=\"Nostalgija, 1983. Ruski intelektualec odpotuje v odmaknjeno italijansko pokrajino, kjer je v 18. stoletju ustvarjal njegov rojak, skladatelj, o katerem \u017eeli napisati biografijo. Med raziskovanjem zgodovine vzpostavi odnos s prevajalko, a ga razjeda nostalgija po domovini in \u017eeni. Foto: Films Sans Fronti\u00e8res\" alt=\"Nostalgija, 1983. Ruski intelektualec odpotuje v odmaknjeno italijansko pokrajino, kjer je v 18. stoletju ustvarjal njegov rojak, skladatelj, o katerem \u017eeli napisati biografijo. Med raziskovanjem zgodovine vzpostavi odnos s prevajalko, a ga razjeda nostalgija po domovini in \u017eeni. Foto: Films Sans Fronti\u00e8res\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tNostalgija, 1983. Ruski intelektualec odpotuje v odmaknjeno italijansko pokrajino, kjer je v 18. stoletju ustvarjal njegov rojak, skladatelj, o katerem \u017eeli napisati biografijo. Med raziskovanjem zgodovine vzpostavi odnos s prevajalko, a ga razjeda nostalgija po domovini in \u017eeni. Foto: Films Sans Fronti\u00e8res<\/p>\n<p>Tarkovski je dobri dve desetletji sobival s sovjetskim re\u017eimom, v tem obdobju pa se je izmojstril v tem, kako prelisi\u010diti oblast in uporabiti ideolo\u0161ke formule v svojo korist: &#8220;Neverjetno je, kako je sovjetski re\u017eim dopustil snemanje filma epopeje o ikonopiscu, se pravi o religijski figuri Andreju Rubljovu. \u010ce pa gledamo, kako je Tarkovski prodajal koncept tega filma, vidimo, da se je zana\u0161al ravno na floskule o revolucionarnosti Rubljova in je tega malodane pozicioniral kot direktnega predhodnika oktobrske revolucije.&#8221; <\/p>\n<p>V 80. letih se je vse bolj uveljavljal kot mitska avtorska figura sovjetskega filma tudi v mednarodnem prostoru. Napeti odnosi z oblastjo so takrat zaznamovali njegovo kariero \u017ee do te mere, da je bil prisiljen oditi v ustvarjalno izgnanstvo. V tem obdobju sta nastala njegova zadnja filma, Nostalgija, ki jo je posnel v Italiji, in \u017drtvovanje, ki ga je posnel na \u0160vedskem.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/67041129.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/67041129.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/67041129.jpg\" title=\"\u017drtvovanje, 1986. Med dru\u017einskim praznovanjem vse zbrane pretrese novica o za\u010detku tretje svetovne vojne. Kot ve\u010dina filmov Andreja Tarkovskega se tudi ta ukvarja z vero. Foto: Films Sans Fronti\u00e8res\" alt=\"\u017drtvovanje, 1986. Med dru\u017einskim praznovanjem vse zbrane pretrese novica o za\u010detku tretje svetovne vojne. Kot ve\u010dina filmov Andreja Tarkovskega se tudi ta ukvarja z vero. Foto: Films Sans Fronti\u00e8res\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u017drtvovanje, 1986. Med dru\u017einskim praznovanjem vse zbrane pretrese novica o za\u010detku tretje svetovne vojne. Kot ve\u010dina filmov Andreja Tarkovskega se tudi ta ukvarja z vero. Foto: Films Sans Fronti\u00e8res<\/p>\n<p>Za marsikaterega gledalca je prvi stik s Tarkovskim zahteven. Njegovi filmi so po\u010dasni in nemalokrat zagonetni. Re\u017eiser, scenaristi in kritik Paul Schrader jih je ozna\u010dil za primerke &#8220;transcendentalnega filma&#8221;, saj njihove ritmi\u010dne in formalne lastnosti odpirajo prostor za kontemplativno, predvsem pa aktivno gledalsko izku\u0161njo. <\/p>\n<p>Tarkovski je svojo re\u017eijsko metodo opisoval kot kiparjenje v \u010dasu. Tega je realiziral skozi dolge kadre, ki gledalcu omogo\u010dajo, da se za\u010dne zavedati \u010dasa, minevanja in minljivosti. Dober primer kiparjenja v \u010dasu je prav film, s katerim odpiramo cikel in ki ga imajo mnogi re\u017eiserjevi ob\u010dudovalci za njegovega najbolj\u0161ega.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/67041127.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/67041127.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/67041127.jpg\" title=\"Stalker, 1979. Eden najbolj cenjenih filmov sovjetskega cineasta Andreja Tarkovskega govori o odpravi treh mo\u017e v nevarno in nepredvidljivo Cono. Vodi\u010d po imenu Stalker redno potuje v Cono in jo dobro pozna. Ve\u010dina iskalcev tja odide zato, ker so sli\u0161ali za prostor, ki uresni\u010di vse \u010dlovekove \u017eelje. Na ekspediciji, ki jo spremljamo, se Stalkerju pridru\u017eita pisatelj in znanstvenik. Foto: Films Sans Fronti\u00e8res\" alt=\"Stalker, 1979. Eden najbolj cenjenih filmov sovjetskega cineasta Andreja Tarkovskega govori o odpravi treh mo\u017e v nevarno in nepredvidljivo Cono. Vodi\u010d po imenu Stalker redno potuje v Cono in jo dobro pozna. Ve\u010dina iskalcev tja odide zato, ker so sli\u0161ali za prostor, ki uresni\u010di vse \u010dlovekove \u017eelje. Na ekspediciji, ki jo spremljamo, se Stalkerju pridru\u017eita pisatelj in znanstvenik. Foto: Films Sans Fronti\u00e8res\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tStalker, 1979. Eden najbolj cenjenih filmov sovjetskega cineasta Andreja Tarkovskega govori o odpravi treh mo\u017e v nevarno in nepredvidljivo Cono. Vodi\u010d po imenu Stalker redno potuje v Cono in jo dobro pozna. Ve\u010dina iskalcev tja odide zato, ker so sli\u0161ali za prostor, ki uresni\u010di vse \u010dlovekove \u017eelje. Na ekspediciji, ki jo spremljamo, se Stalkerju pridru\u017eita pisatelj in znanstvenik. Foto: Films Sans Fronti\u00e8res<\/p>\n<p>Stalker (1979) govori o odpravi v nevarno in nepredvidljivo Cono, obmo\u010dje, kjer naj bi se uresni\u010devale najgloblje \u017eelje. Film temelji na priljubljenem znanstvenofantasti\u010dnem romanu iz zakladnice ruske knji\u017eevnosti, gre za Piknik na robu ceste izpod peresa Arkadija in Borisa Strugackega. Prostor tako imenovane Cone, kjer prihaja do nenavadnih in nepredvidljivih dogodkov, ki se upirajo naravnim zakonom, je v romanu nastal zaradi obiska Nezemljanov, ki so tja odlo\u017eili svoje smeti. Andrej Tarkovski je hudomu\u0161ni romaneskni zaplet predelal v filmsko prispodobo o veri.<\/p>\n<p>&#8220;Roman je zelo ironi\u010den. Ironija je nasploh zelo zna\u010dilna za visoko sovjetsko znanstveno fantastiko, ker je bila znanstvena fantastika izraz dru\u017ebene kritike. Tarkovski je s tem romanom dobesedno kiparil v \u010dasu. Film je videl kot sredstvo odstranjevanja vsega, kar ni pomembno v \u010dasu, ki je nabit z dejstvi, osebami, \u010dustvi \u2026 To se je zgodilo tudi s tem romanom, kjer so na koncu v filmu ostali le trije liki,&#8221; v pogovoru o sovjetskem re\u017eiserju pravi gostja oddaje.<\/p>\n<p>Film je nastal ve\u010d let pred jedrsko nesre\u010do v \u010cernobilu, a se ga pogosto omenja kot vizionarsko alegorijo \u010cernobila.<\/p>\n<p>Vabljeni k ogledu celotnega pogovora in spremljanju cikla. <\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Natalija Majsova o opusu Andreja Tarkovskega Kinote\u010dni cikel na TV Slovenija prina\u0161a poslednje re\u017eiserjeve stvaritve: Stalkerja, Nostalgijo in&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":84187,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[25590,114,25587,17692,62,37,58,60,38,25589,115,25588],"class_list":{"0":"post-84186","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-andrej-tarkovski","9":"tag-entertainment","10":"tag-kinoteka","11":"tag-nostalgija","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-stalker","18":"tag-zabava","19":"tag-zrtvovanje"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116539769736590390","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/84186","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=84186"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/84186\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/84187"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=84186"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=84186"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=84186"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}