{"id":84540,"date":"2026-05-08T22:42:51","date_gmt":"2026-05-08T22:42:51","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/84540\/"},"modified":"2026-05-08T22:42:51","modified_gmt":"2026-05-08T22:42:51","slug":"sto-let-davida-attenborougha-na-planetu-zemlja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/84540\/","title":{"rendered":"sto let Davida Attenborougha na planetu Zemlja"},"content":{"rendered":"<p><a href=\"https:\/\/www.delo.si\/magazin\/zanimivosti\/david-attenborough-en-clovek-o-zivljenju-na-enem-samem-planetu\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">David Attenborough<\/a>, znameniti britanski naravoslovec in priljubljeni voditelj, simbol dokumentarnih filmov, ki nas opozarjajo, kako dragocen je na\u0161 planet, je danes dopolnil sto let. Njegovo \u017eivljenje so \u017ee v zadnjih tednih in dneh slavili \u0161tevilni muzeji in znanstvene ustanove po svetu ter mnoge televizijske hi\u0161e, doma\u010di BBC, kjer se je za\u010delo njegovo neverjetno potovanje, se mu bo poklonil s posebnim programom in\u00a0s slavnostnim dogodkom v londonski koncertni dvorani Royal Albert Hall.<\/p>\n<p>Sto let je res neznatna doba za planet Zemlja, a dolga za \u010dloveka, \u0161e zlasti \u010de se meri z dose\u017eki, s kakr\u0161nimi se David Attenborough. Rodil se je 8. maja 1926 v Isleworthu v grofiji Middlesex na \u0161ir\u0161em obmo\u010dju Londona in \u017ee kot otrok rad raziskoval naravo, predvsem stikal za fosili, najbolj pa je njegova zgodnja leta zaznamovalo \u017eivljenje v kampusu Univerze v Leicestru\u200b, kjer je bil njegov o\u010de Frederick ravnatelj.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/2837843.width-660.format-webp.webp.webp\" alt=\"Svojevrstna \u010destitka na eni od pla\u017e v severni Angliji. \u00bbVelikokrat govorimo o re\u0161evanju planeta, a resnica je, da moramo to storiti, da re\u0161imo sebe,\u00ab se glasi citat. FOTO: Phil Noble\/Reuters\" img_id=\"6924062\" data-img-id=\"6924062\"\/><\/p>\n<p>Svojevrstna \u010destitka na eni od pla\u017e v severni Angliji. \u00bbVelikokrat govorimo o re\u0161evanju planeta, a resnica je, da moramo to storiti, da re\u0161imo sebe,\u00ab se glasi citat. FOTO: Phil Noble\/Reuters<\/p>\n<p>Sedem desetletij kariere<\/p>\n<p>Medtem ko si je njegov brat, znani igralec Richard Attenborough, ki smo ga mnogo pozneje gledali v Jurskem parku, utiral pot v gledali\u0161\u010de, je David delal kot prostovoljec v muzeju v Leicestru in tja nosil svoje fosile, dopolnil je tudi zbirko oddelka za zoologijo na univerzi, saj mu je prodal zalogo pupkov \u2013 po tri penije za vsakega. To je le eden od podatkov, ki jih radi navedejo v Leicestru, kjer si pripisujejo zasluge za izoblikovanje tega \u00bbnacionalnega zaklada\u00ab, kot so poimenovali \u010dloveka, ki mu danes brez te\u017eav re\u010demo prvi glas narave.<\/p>\n<p>V kar 72 let dolgi karieri je posnel ve\u010d kot sto dokumentarnih filmov na stotinah lokacij v ve\u010d kot 80 dr\u017eavah na vseh celinah. Zanje je prejel \u0161tevilne nagrade, med drugim je edini \u010dlovek na svetu, ki je osvojil bafte v vseh formatih televizije: \u010drno-bele, barvne, HD-, 3D- in 4K-tehnologiji. Ob tem je zbral ve\u010d kot 30 \u010dastnih diplom britanskih univerz, dobil vite\u0161ki naziv in ve\u010d najvi\u0161jih britanskih odlikovanj, po njem je poimenovanih na desetine \u017eivalskih vrst, \u0161e \u017eive\u010dih in izumrlih. Novo je\u00a0National History Museum poimenoval prav v po\u010dastitev njegovega rostnega dne, in sicer\u00a0oso, ki izvira z obmo\u010dja patagonskih jezer v \u010cilu. Imenuje se Attenboroughnculus tau.<\/p>\n<p>Ve\u010dino \u017eivljenja je bil zvest BBC, \u010deprav so njegovo prvo pro\u0161njo za delo na radiu zavrnili in tudi pozneje, ko je \u017ee za\u010del delati kot voditelj, so njegovi \u0161efi menili, da se pred kamero sploh ne bi smel pojavljati, \u010de\u0161 da ima prevelike zobe. Leta 1954 je namre\u010d za\u010del snemati serijo oddaj Zoo Quest, v katerih je ob\u010dinstvu odstiral divjino, kakr\u0161ne ni bilo videti nikjer drugje.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/2837779.width-660.format-webp.webp.webp\" alt=\"Davidu Attenboroughu se danes na razli\u010dne na\u010dine poklanjajo po vsem svetu. FOTO: Clodagh Kilcoyne\/Reuters\" img_id=\"6924052\" data-img-id=\"6924052\"\/><\/p>\n<p>Davidu Attenboroughu se danes na razli\u010dne na\u010dine poklanjajo po vsem svetu. FOTO: Clodagh Kilcoyne\/Reuters<\/p>\n<p>Delo Davida Attenborougha je za promocijo znanosti izjemno pomembno, meni slovenski biolog dr. Davorin Tome z Nacionalnega in\u0161tituta za biologijo. \u00bbAttenborough ni znanstvenik, je pa izjemen v prezentaciji znanstvenih odkritij in predvsem zelo dober organizator, kar je zelo pomembno pri snovanju filmov, ki jih potem vsi gledamo z odprtimi usti,\u00ab je dejal. \u00bbPodobnih oddaj je zdaj \u017ee veliko, toda on je bil prvi, ki je za\u010del uvajati ta neposredni pristop na terenu. Vsi se dobro spomnimo izjemnih posnetkov z gorilami. Bil je pionir v tem, zdaj ga \u0161tevilni kopirajo, vendar mu ve\u010dina mu ne se\u017ee niti do kolen.\u00ab<\/p>\n<p>Izumirajo\u010da vrsta<\/p>\n<p>Pred pribli\u017eno 50 leti so za\u010deli snemati znamenito serijo Life on Earth\u200b (\u017divljenje na Zemlji), ki je iz\u0161la leta 1979 in si jo je do danes po ocenah ogledalo ve\u010d kot 500 milijonov ljudi. Sledila je cela serija dokumentarcev, med njimi Sinji planet, Planet Zemlja, Ledena Zemlja in Dinastije, ki jih zaznamujejo izjemni posnetki in njegov edinstveni glas.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/2837780.width-660.format-webp.webp.webp\" alt=\"Skupaj s princem Williamom na Svetovnem ekonomskem forumu. FOTO: Fabrice Coffrini\/Afp\" img_id=\"6924552\" data-img-id=\"6924552\"\/><\/p>\n<p>Skupaj s princem Williamom na Svetovnem ekonomskem forumu. FOTO: Fabrice Coffrini\/Afp<\/p>\n<p>Tega je zlasti v zadnjih desetletjih usmeril v opozarjanje na to, da je \u017eivljenje na planetu neprecenljivo, a hkrati zaradi ravnanja \u010dloveka resno ogro\u017eeno. To \u0161e vedno po\u010dne s svojim zna\u010dilnim, po britansko umirjenim tonom, za\u010dinjenim s humorjem in pronicljivostjo. \u0160tevilni mediji so ga prav zaradi tega razglasili za ogro\u017eeno vrsto in izjemno rariteto \u2013 navsezadnje ga \u017ee to, da je do\u010dakal sto let, uvr\u0161\u010da med manj kot 0,01 odstotka svetovnega prebivalstva.<\/p>\n<p>Ko danes gledam svoje zgodnje filme, spoznavam, da sem takrat mislil, da sem v divjini in da raziskujem prvinski svet narave, vendar je bila to utvara. Tisti gozdovi in planjave in morja so se \u017ee izpraznili.<\/p>\n<p>David Attenborough<\/p>\n<p>Tudi v tej starosti ga lahko v njegovih projektih, kakr\u0161en je Wild London (Divji London), \u0161e vedno vidimo le\u017eati na tleh, medtem ko opazuje je\u017eka, kako se krep\u010da s polno skodelo \u010drvov, preden se poda na \u017eenitveni pohod po je\u017eji avtocesti med vrtovi britanskega glavnega mesta. \u010ceprav je ve\u010dkrat pre\u010desal planet in z ob\u010dinstvom delil izjemno redke trenutke \u017eivalskega sveta, v jeseni \u017eivljenja ugotavlja, da tudi ko govorimo o \u017eivalih in biodiverziteti, velja znani pregovor Ljubo doma, kdor ga ima.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"David Attenborough, znameniti britanski naravoslovec in priljubljeni voditelj, simbol dokumentarnih filmov, ki nas opozarjajo, kako dragocen je na\u0161&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":84541,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[24492,177,5297,4160,4161,37,38,64,3998,63,15387],"class_list":{"0":"post-84540","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-david-attenborough","9":"tag-dokumentarec","10":"tag-ikona","11":"tag-narava","12":"tag-okolje","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenscina","15":"tag-svet","16":"tag-velika-britanija","17":"tag-world","18":"tag-zemlja"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116541378136748387","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/84540","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=84540"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/84540\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/84541"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=84540"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=84540"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=84540"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}