{"id":84913,"date":"2026-05-09T09:37:12","date_gmt":"2026-05-09T09:37:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/84913\/"},"modified":"2026-05-09T09:37:12","modified_gmt":"2026-05-09T09:37:12","slug":"kako-bo-cetrta-janseva-vlada-razparala-golobovo-reformo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/84913\/","title":{"rendered":"Kako bo \u010detrta Jan\u0161eva vlada razparala Golobovo reformo"},"content":{"rendered":"

\"\ufeffsimboli\u010dna<\/p>\n

Od reforme, ki se jo je lotila odhajajo\u010da vlada, glede na predlagane ukrepe ne bo ve\u010d veliko ostalo. Foto: Toma\u017e Skale<\/p>\n

Kako bo \u010detrta Jan\u0161eva vlada razparala Golobovo reformo<\/p>\n

Nastajajo\u010da koalicija zdravstvene reforme Golobove vlade o\u010ditno ne bo popravljala, ampak jo bo bolj ali manj v celoti odpravila. Ob kr\u010denju prilivov, ki se obeta, se lahko skupaj s stabilnostjo zdravstvene blagajne, \u010de ne bodo manjkajo\u010dega denarja poiskali kje druge, zamajejo tudi pravice.<\/p>\n

V zdravstvu je zmeda ta \u010das precej\u0161nja. V zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih se morajo prilagajati zahtevam lani spremenjene temeljne zakonodaje, ki zaostruje lo\u010dnico med javnim in zasebnim. Stranke, ki bodo usodo zdravstva z veliko verjetnostjo krojile v prihodnjih letih, obenem s polno paro javni sistem obra\u010dajo v \u010disto drugo smer. Na kocki je tudi solidarno financiranje zdravstva, kot smo ga v Sloveniji poznali doslej.<\/p>\n

Obdobje zme\u0161njave<\/p>\n

Dileme so ta hip tudi \u010disto prakti\u010dne narave. Na zdravni\u0161ki zbornici Slovenije so ta teden \u010dlane obve\u0161\u010dali, kako se usklajevati z lani sprejeto novelo zakona o zdravstveni dejavnosti- Ta v nekaterih primerih spremembe prina\u0161a s precej\u0161njim zamikom. Koncesionarji morajo do 21. maja koncendentu\u2013 v osnovnem zdravstvu gre za ob\u010dine, na sekundarni ravni za ministsrtvo za zdravje- sporo\u010diti podatke za potrebe tovrstnega usklajevanja. Kondendeti bi morali v tem obdobju usklajevati koncesijske odlo\u010dbe in v podpis poslati predloge usklajenih koncesijskih pogodb. \u010ce koncesionar ne podpi\u0161e pogodbe o financiranju koncesijske dejavnosti, ta po zakonu neha veljati 30. dan po prejemu pogodbe v podpis, so izpostavili na zbornici. Kot so spomnili, aktualni predlog zakona o interventnih ukrepih sicer predvideva podalj\u0161anje prehodnega obdobja za uskladitev dovoljenj in koncesij za 12 mesecev, torej do 21. maja 2027. \u00bbPredlog zakona je trenutno \u0161e v obravnavi v Dr\u017eavnem zboru RS, zato ni mogo\u010de napovedati, kdaj oziroma v kak\u0161ni obliki bo morebiti sprejet,\u00ab so o na\u010drtih poslancev NSi, SLS in Fokus ter Demokratov in Resnice zapisali na zbornici.<\/p>\n

Ljubljanski zastopnik pacientovih pravic Marjan Su\u0161elj ob trenutnem dogajanju opozarja na te\u017eave zaradi pomanjkanja kontinuitiete pri zdravstveni politiki. Te se vrstijo iz mandata v mandat, od ministra do ministra, je poudaril.<\/p>\n

Naj nemudoma sprejmejo ukrepe za podalj\u0161anje prehodnega obdobja preostalih dolo\u010db po noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, so poslance konec aprila pozvali ravni v zdravni\u0161kih organizacijah. Brez tega se obeta dodatna zaostritev razmer v \u017ee tako kadrovsko podhranjenem zdravstvenem sistemu in novo tveganje za poslab\u0161anje dostopnosti zdravstvenih storitev za paciente, so svarili. Z ukrepi, ki jih obeta predlog interventnega zakona, so na drugi strani zadovoljni, je mogo\u010de razbrati iz njihovih stali\u0161\u010d.<\/p>\n

Rahljanje omejitev<\/p>\n

Rahljanje omejitev se obeta pri koncesijah, predlog pa odpravlja \u0161e omejitve razpolaganja s koncesionarjev s prese\u017ekom, nastalim na ra\u010dun dela v javnem zdravstvu. S predlaganimi interventnimi ukrepi se vra\u010dajo se tudi nekdanje, milej\u0161e omejitve dela zaposlenih iz javnih zavodov pri drugih delodajalcih, prav tako svobodnej\u0161e sklepanje podjemnih pogodb, kakr\u0161nega je sku\u0161ala vlada Roberta Goloba ustaviti. Kot smo \u017ee poro\u010dali, je ta \u010das na mizi tudi koncept sledenja denarja pacientiu, v tem primeru gre za izhodi\u0161\u010da koalicijske pogodbe. Koncept je v zdravstvu izrazitio zagovarjal prvi zdravstveni minister v vladi Roberta Goloba, Danijel Be\u0161i\u010d Loredan. Spomnimo, v njegovem mandatu je Golobova vlada stavila na pla\u010devanje vseh storitev.<\/p>\n

<\/p>\n

\"<\/p>\n

Pisma bralcev<\/p>\n

Re\u0161evanje problemov zdravstva<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Recept se je kot izrazito ugoden izkazal za koncesionarje, v javnih zavodih pa so opozarjali na neenak polo\u017eaj in dodatne o\u0161ibitve javnih bolni\u0161nic. Golobova vlada se je temu pristopu naknadno odpovedala, v ministrskem mandatu Vallentine Prevolnik Rupel pa je bila sprejeta zakonodaja, ki je \u0161la javnim zavodom bolj na roko. Pri zasebnikih in zdravni\u0161kih organizacijah so ji ostro oporekali, tudi na ustavnem sodi\u0161\u010du. Slednje je tik pred koncem leta pritrdilo pomembnemu delu kritik glede omejitev dela pri drugih delodajalcih, tako da je ta del novosti v veliki meri \u017ee padel v vodo. Ni pa ugodilo pa vsem o\u010ditkom na ra\u010dun nove zakonodaje. Dokon\u010den padec reforme, kakr\u0161na je bila napovedana, se zdaj obeta z ukrepi nastajajo\u010de koalicije.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Nina<\/p>\n

Nina Knavs<\/p>\n

Dr\u017eite bolnika<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

V zdravstvu so pri odzivih za zdaj previdni. Med redkimi kriti\u010dnimi akterji, ki so se javno oglasili, je Zdravstveni dom Ljubljana z ljubljansko mestno ob\u010dino. \u00bbPredlog omogo\u010da koncesionarjem tako reko\u010d prosto razpolaganje s prese\u017eki sredstev. Na drugi strani se za javne zdravstvene zavode ohranja stroga namenska poraba sredstev, ki jo je treba rigorozno izkazovati. To ustvarja neenake pogoje med izvajalci, ki se za opravljanje iste javne slu\u017ebo financirajo iz javnih sredstev,\u00ab so opozorili. Ob uvajanju mo\u017enosti sklepanja pogodb z izvajalci s statusom s.p. svarijo pred destabilizacijo pri zaposlovanju v javnih zavodih. Tak\u0161na ureditev odpira tveganje postopnega prehoda v model, ki temelji prete\u017eno na zunanjih izvajalcih, ugotavljajo. Pomanjkanje kadra pripelje do ve\u010d sodelovanja z zunanjimi izvajalci, na primer s statusom s.p. opa\u017eajo. \u00bbPosledi\u010dno se odvisnost od zunanjih izvajalcev pove\u010duje, kar dolgoro\u010dno slabi organizacijsko stabilnost sistema. Predlagane re\u0161itve ta proces pospe\u0161ujejo, namesto da bi ga sistemsko re\u0161evale,\u00ab so poudarili. Zaradi selektivnega izvajanja storitev, lahko prihaja do odtekanja bolje financiranih programov k zasebnim izvajalcem, \u0161e ugotavljajo v ljubljanskem zdravstvenem domu in na ob\u010dini, medtem ko javnim zavodom ostajajo finan\u010dno zahtevnej\u0161i programi.<\/p>\n

Politika, ki vseskozi niha<\/p>\n

Ljubljanski zastopnik pacientovih pravic Marjan Su\u0161elj ob trenutnem dogajanju opozarja na te\u017eave zaradi pomanjkanja kontinuitiete pri zdravstveni politiki. Te se vrstijo iz mandata v mandat, od ministra do ministra, je poudaril. Su\u0161elj, ki je bil sicer kriti\u010den tudi do nekaterih sprememb v mandatu Golobove vlade, svari pred prenagljenimi nihaji zdaj v to, zdaj v drugo smer. Trenutno dogajanje pa po njegovem opa\u017eanju nenazadnje ka\u017ee tudi na to, da sprejemanje nove zakonodaje ni dovolj, razmisliti je treba tudi o vseh vidikih in \u010dasovnici njenega uveljavljanja. Zaradi pomanjkanja vsakr\u0161ne kontuniitete se v zdravstvu izgublja veliko \u010dasa, je spomnil, to pa prina\u0161a tudi nepotrebne dodatne stro\u0161ke. Vpra\u0161ati bi se bilo smisleno tudi, ali so dosedanje ekipe te\u017eave zdravstva zares razumele in jih znale re\u0161evati, je izpostavil Su\u0161elj. \u00bb\u010cakalne dobe so ostajale predolge. Nere\u0161eno ostaja tudi pomanjkanje dru\u017einskih zdravnikov. To so vpra\u0161anja, ki niso samo stvar enega mandata ali ministra,\u00ab ugotavlja sogovornik, ki vidi re\u0161itev v iskanje stabilnej\u0161e poti zdravstva.\u00a0<\/p>\n

ZZZS svari pred prazno blagajno in omejevanjem pravic<\/p>\n

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ob interventnem predlogu svarijo pred spodkopavanjem na\u010dela solidarnosti. Z uvedbo razvojne kapice osebe z vi\u0161jimi dohodki prispevajo h kritju pravic manj in ne po svojih zmo\u017enostih, je izpostavil generalni direktor ZZZS Robert Ljoljo. \u201cPrav to pa vodi v neenakost med osebami z ni\u017ejimi in vi\u0161jimi dohodki, saj osebe z vi\u0161jimi dohodki kljub omejenemu pla\u010devanju prispevkov lahko uveljavljajo pravice iz socialnih zavarovanj v polnem obsegu,\u201d dodajajo na ZZZS. Omejevanje prispevne osnove so\u010dasno zmanj\u0161uje prihodke na ra\u010dun prispevkov tako za zdravstveno blagajno kot za druge nosilce socialnih zavarovanj, so opozorili. To ogro\u017ea likvidnost in dolgoro\u010dno finan\u010dno vzdr\u017enost zdravstvene blagajne, ugotavljajo. Ustava dr\u017eavo zavezuje k skrbi za socialna zavarovanja, so poudarili, zato bi morali omenjeni izpad prispevkov nadomestiti s sredstvi prora\u010duna ali z drugimi ukrepi. \u201cV nasprotnem primeru je neizogibno omejevanje pravic iz socialnih zavarovanj in posledi\u010dno ni\u017eja socialna varnost zavarovanih oseb, soopozorili.. Zmanj\u0161evanje prihodkov zdravstvene blagajne, ki se obeta, je poleg tega diametralno nasprotno cilju sprememb, usmerjenih v dostopnej\u0161o zdravstveno obravnavo, so sporo\u010dili v svojih pripombah k interventnemu predlogu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Od reforme, ki se jo je lotila odhajajo\u010da vlada, glede na predlagane ukrepe ne bo ve\u010d veliko ostalo.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":84914,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[16625,25738,4889,59,61,62,37,58,60,38,3047],"class_list":["post-84913","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-interventni-zakon","tag-nastajajoca-koalicija","tag-reforma","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zdravstvo"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116543949817738069","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/84913","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=84913"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/84913\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/84914"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=84913"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=84913"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=84913"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}