Slovenija ne spada v vrh najbolj zadol\u017eenih dr\u017eav v EU. Po Eurostatovih podatkih za zadnje \u010detrtletje leta 2025 je javni dolg predstavljal 65,7 odstotka slovenskega bruto doma\u010dega proizvoda (BDP). To je manj tako od povpre\u010dja v EU (81,7 odstotka) kot od povpre\u010dja v evroobmo\u010dju (87,8 odstotka).<\/p>\n
“Branimo na\u0161a stoletja stara ognji\u0161\u010da”\u00a0(v izvirniku: branimo na\u0161a vekovna ognji\u0161ta). Tako smo lahko pogosto sli\u0161ali v \u010dasu balkanskih vojn v 90. letih po razpadu Jugoslavije. Uporaba starinskega pojma ognji\u0161\u010da je nekoga, medna novinarja, tako razjezila, da se je pridu\u0161al: “Naj jim \u017ee nekdo kupi \u0161tedilnike.”<\/p>\n
Slovenske prazne in polne ka\u0161\u010de<\/p>\n
V Sloveniji nismo uporabljali pojem ognji\u0161\u010da, se pa je raz\u0161irila v zadnjem \u010dasu beseda ka\u0161\u010da oziroma ka\u0161\u010de za prora\u010dun oziroma javne finance. Te ka\u0161\u010de naj bi bile prazne oziroma naj bi jih skrbni gospodarji spet napolnili.<\/p>\n
Ka\u0161\u010de je prostor ali stavba za shranjevanje \u017eita. Glede na to, da zaradi urbanizacije in industrializacije v Sloveniji zdaj v kmetijstvu dela le manj kot dva odstotka vseh delovno aktivnih, je uporaba pojma ka\u0161\u010de malce nenavadna.<\/p>\n
Slovenija po javnem dolgu na 10. mestu v EU<\/p>\n
\u010ce pogledamo podatke, lahko tudi ugotovimo, da Slovenija primerjalno gledano Slovenija glede na svoj javni dolg ne spada v evropskih vrh. V zadnjem \u010detrtletju lanskega leta je slovenski javni dolg po Eurostatovih podatkih zna\u0161al 65,7 odstotka BDP. Med 27 \u010dlanicami se je Slovenija tako uvrstila na deseto mesto.<\/p>\n
Za primerjavo: avstrijski javni dolg zna\u0161a 81,5 odstotka BDP, nem\u0161ki pa 63,5 odstotka BDP. Na vrhu lestvice sta Gr\u010dija (146,1 odstotka BDP) in na\u0161a zahodna soseda Italija (137,1 odstotka BDP). Na\u0161a vzhodna soseda Mad\u017earska ima javni dolg v vi\u0161ini 74,6 odstotka BDP, na\u0161a ju\u017ena soseda Hrva\u0161ka pa 56,3 odstotka BDP.<\/p>\n
Dr\u017eave z majhnim javnim dolgom<\/p>\n
Najmanj\u0161i javni dolg v EU ima Estonija, in sicer samo 24,1 odstotka BDP. Javni dolg pod 30 odstotki imajo v EU \u0161e: Luksemburg (26,5 odstotka BDP), Danska (27,9 odstotka) in Bolgarija (29,9 odstotka BDP). \u010ce Luksemburg in Danska spadata med gospodarsko zelo razvite dr\u017eave, pa je Bolgarija gospodarsko najmanj razvita \u010dlanica EU.<\/p>\n
\u010crnoglede napovedi glede Slovenije, ki se niso uresni\u010dile<\/p>\n
\u017de kmalu po izbruhu svetovne finan\u010dne krize leta 2008, ki se je v EU pozneje spremenila v evrsko krizo in je najbolj udarila po Gr\u010diji, so najbolj \u010drnogledi napovedovali, da bo Slovenija postala nova Gr\u010dija, torej, da bo bankrotirala. A to se ni zgodilo.<\/p>\n
Nemec Thomas Mayer, nekdanji glavni ekonomist pri nem\u0161ki Deutsche bank, je oporekal tem \u010drnogledim napovedim, ko je leta 2013 trdil, da lahko Slovenija zaradi svojega sorazmerno majhnega dolga obvladuje svoje te\u017eave v ban\u010dnem sektorju povsem sama.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slovenija ne spada v vrh najbolj zadol\u017eenih dr\u017eav v EU. Po Eurostatovih podatkih za zadnje \u010detrtletje leta 2025…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":85395,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[4884,5895,422,4764,25856,37,38,64,25855,63],"class_list":{"0":"post-85394","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-bdp","9":"tag-eurostat","10":"tag-evropska-unija","11":"tag-javni-dolg","12":"tag-kasce","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenscina","15":"tag-svet","16":"tag-thomas-mayer","17":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116546615571218254","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/85394","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=85394"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/85394\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/85395"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=85394"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=85394"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=85394"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}