Pi\u0161e: STA, C. R.<\/p>\n
Na dana\u0161nji dan pred 150 leti se je na Vrhniki rodil pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, eden od \u0161tirih predstavnikov slovenske moderne Ivan Cankar. V njegovem rojstnem kraju in v Ljubljani so v spomin nanj pripravili ve\u010d dogodkov.<\/p>\n
V Cankarjevem domu v Ljubljani si bo mogo\u010de ves dan brezpla\u010dno ogledati razstavo \u010civki iz preteklosti. Pripravili so tudi dva vodena ogleda orgel v Gallusovi dvorani ter pogovorni ve\u010der o Cankarjevem delu z naslovom Cankar \u2013 Zapisano v dru\u017ebo.<\/p>\n
Na Ro\u017enik, kjer je Ivan Cankar \u017eivel med letoma 1910 in 1917, na kar spominja Cankarjeva spominska soba, danes vabi praznovanje z naslovom Cankarjeva dru\u017ebena kritika.<\/p>\n
Pestro na Vrhniki<\/p>\n
V Cankarjevi spominski hi\u0161i na Vrhniki pa bo danes dan odprtih vrat. Pripravili so tudi brezpla\u010dno vodenje po poteh Cankarjeve mladosti na Vrhniki ter spominsko slovesnost. Dana\u0161nje dogajanje na Vrhniki se bo kon\u010dalo v tamkaj\u0161njem Cankarjevem domu s premiero postperformansa Fuga za narod v re\u017eiji Bojana Jablanovca.<\/p>\n
Cankar je v slovenski literarni zgodovini na\u0161el mesto kot najve\u010dji slovenski pisatelj in dramatik, pisal pa je tudi pesmi in kritike ter se ukvarjal s politiko. Je tudi prvi poklicni slovenski pisatelj.<\/p>\n
Prvo in edino pesni\u0161ko zbirko Erotika je izdal leta 1899, z njo pa je v slovensko poezijo prinesel ve\u010d \u010dutnosti, osebne izpovedi in dekadentnega razpolo\u017eenja, kar je v katoli\u0161kih krogih spro\u017eilo buren odziv, ki se je kon\u010dal s se\u017eigom odkupljenih 700 knji\u017enih izvodov. V \u010dasu kasnej\u0161ega ve\u010dletnega bivanja na Dunaju se je nato posvetil prozi, predvsem \u010drticam. Skupno je izdal devet zbirk \u010drtic, ena najbolj znanih je zbirka Moje \u017eivljenje. Poleg \u010drtic je pisal \u0161e povesti, novele, romane in dramska dela.<\/p>\n
Med obse\u017enej\u0161imi deli so najbolj znani roman Martin Ka\u010dur, povest Hlapec Jernej in njegova pravica ter roman Na klancu. V dramskih delih je pogosto opozarjal na politi\u010dne razmere tedanjega \u010dasa, kot na primer v satiri\u010dnih komedijah Pohuj\u0161anje v dolini \u0160entflorjanski in Za narodov blagor ter politi\u010dni satiri Hlapci.<\/p>\n
Knji\u017ene novosti<\/p>\n
Cankarjeva zalo\u017eba je obletnico obele\u017eila s tremi knji\u017enimi novostmi: marca je iz\u0161la monografija Alojzije Zupan Sosi\u010d Uporno upanje v prihodnost, Ivan Cankar: Romanopisec in mislec, v tem mesecu pa so se mu poklonili z novo izdajo vseh njegovih romanov, zbranih v treh knjigah, in pesni\u0161ko zbirko Erotika.<\/p>\n
Urednik Sa\u0161o Puljarevi\u0107 je odlo\u010ditev za integralno izdajo romanov pojasnil z besedami, da so kot zalo\u017eba, ki nosi ime po Cankarju, \u017eeleli obele\u017eiti obletnico njegovega rojstva s posebno knji\u017eno izdajo. Prav za izdajo romanov pa so se odlo\u010dili, ko so ugotovili, da nekaterih romanov v knjigarnah \u017ee dolgo ni mogo\u010de kupiti. Ob tem je Puljarevi\u0107 dodal, da Cankar tudi dana\u0161njega bralca nagovarja z bivanjskimi vpra\u0161anji, ki se prepletajo s kriti\u010dnim premislekom o dru\u017ebenih neenakostih in spolni diskriminaciji.<\/p>\n
Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876 na Vrhniki. Po koncu osnovne \u0161ole je leta 1888 od\u0161el na \u0161olanje v Ljubljano. Po maturi leta 1896 je najprej od\u0161el na Dunaj, kjer je \u0161tudiral, \u017eivel in pisal ve\u010d kot 11 let, ter se nato preselil v Ljubljano, kjer je po dalj\u0161i bolezni umrl 11. decembra 1918. Star je bil 42 let.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pi\u0161e: STA, C. R. Na dana\u0161nji dan pred 150 leti se je na Vrhniki rodil pisatelj, esejist, dramatik…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":85829,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[25969,12313,124,62,37,58,60,38],"class_list":["post-85828","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-10-letnica","tag-ivan-cankar","tag-ljubljana","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116549588361401857","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/85828","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=85828"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/85828\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/85829"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=85828"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=85828"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=85828"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}