{"id":85946,"date":"2026-05-10T11:45:10","date_gmt":"2026-05-10T11:45:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/85946\/"},"modified":"2026-05-10T11:45:10","modified_gmt":"2026-05-10T11:45:10","slug":"cankarjevih-150-let-in-dan-evrope","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/85946\/","title":{"rendered":"Cankarjevih 150 let in dan Evrope"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Z
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tZ odhodom na ljubljansko realko leta 1888 se je Cankarjevo bivanje na Vrhniki kon\u010dalo, vendar se je vse \u017eivljenje vra\u010dal v svoj rojstni kraj. Foto: BoBo<\/p>\n

Vrhnika, pre\u010duden kraj! V mehkem domoto\u017eju mi zakoprni srce ob mislih nate.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Pisanje Ivana Cankarja je v poznem ustvarjanju, ko je prebival na Ro\u017eniku, dobilo izrazito avtobiografsko noto. Bolj ko se je bli\u017eal koncu \u017eivljenja, bolj so njegove misli potovale v rano mladost. Z odhodom na ljubljansko realko leta 1888 se je njegovo bivanje na Vrhniki kon\u010dalo, vendar se je vse \u017eivljenje vra\u010dal v svoj rojstni kraj. Njegovi spomini na rojstno hi\u0161o, Sv. Trojico, Ti\u010dnico, Laz, mesarjeve klade in enajsto \u0161olo pod mostom, Klis, cerkvi sv. Lenarta in sv. Pavla, nepogre\u0161ljivi Mo\u010dilnik, Retovje in Raskovec so dobili spomenik v njegovih delih. V obdobju bivanja na Ro\u017eniku se Cankarjeva motivika opira na spomine na mladost in mater, opazovanje \u017eivalskega sveta, v pisanju pa se je pojavil zelo mo\u010dan motiv hrepenenja, novost v razvoju slovenskega romana. Ob 150. obletnici njegovega rojstva je bil v \u010detrtek na sporedu Prvega programa Radia Slovenija Literarni ve\u010der, v sredi\u0161\u010du pozornosti pa niso bila njegova najpomembnej\u0161a prozna in dramska besedila, ampak odlomki iz njegove proze, v katerih Cankar pripoveduje o njemu ljubih krajih, ki jih je ve\u010dinoma do\u017eivljal v mladosti: Vrhniko in njeno okolico. Literarni ve\u010der<\/a> z naslovom Vrhni\u0161ki prostori je pripravila Nives Kova\u010d, besedila pa interpretirata Pavle Ravnohrib in Jernej Kuntner.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Koen
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKoen Peeters (1959) je komunikolog in antropolog. Kot literat se je uveljavil s prvencem Pogovori s K, zbirko belgijskih anekdot in sre\u010danj med junakoma Robertom Marchandom in K., tudi junakoma avtorjevih poznej\u0161ih del. Veliki evropski roman je bil leta 2008 nominiran za presti\u017eno nagrado libris. Foto: Modrijan<\/p>\n

Iz na\u0161ih du\u0161 je izginilo v tistih urah vse, kar je v \u010dloveku trdega, brezobzirnega, vsakdanjega; izlila se je vanje mehka miloba. Tista \u010dustva, ki spe ob belem dnevu globoko v srcu, neopa\u017eena in nepoznana, so se vzdramila ter si osvojila vse bitje.<\/p>\n

Ivan Cankar (1876\u20131918) je brezkompromisno in ustvarjalno pisal o stvareh in temah, o katerih smrtniki mol\u010dimo ali \u0161epetamo. S kak\u0161no sugestivnostjo je Cankar ustvarjal razpolo\u017eenje in kako ga je z zamahom roke sprevrnil, poka\u017ee tudi njegova \u010drtica Ob zori. V njej lahko odkrijemo pisateljeve sve\u017ee, aktualne, celo sodobne pripovedne re\u0161itve. Kako napisati poklon delavcem, na primer? Pisatelj je za te\u017eko nalogo izbral na\u010delo kontrapunkta. V \u010drtici Ob zori, ki jo interpretira Bla\u017e \u0160ef, tako skupina boemov sre\u010da skupino delavcev.<\/p>\n

Sem, \/ ker sem bil, \/ in vsakdo \/ me bo mogel \/ pozabiti. \/\/ In vendar \/ moram re\u010di: \/ sem \/ in bil sem \/ in bom, \/ in zato sem ve\u010d \/ od pozabljenja \u2026
“Rojstvo je mo\u010dnej\u0161e od smrti,” je v pesmi Molitev zapisal Edvard Kocbek (1904\u20131981), pesnik, ki je na lastni ko\u017ei ob\u010dutil grozote druge svetovne vojne. Kocbek je v svoje pesmi vpletal zgodovino in \u010dlovekovo vpetost vanjo, pa nepredvidljivost in tragi\u010dno ob\u010dutenje \u017eivljenja. Te teme se v njegovi poeziji samosvoje prepletajo tudi s protislovnimi sestavinami, kot so na primer racionalno in iracionalno, faktografsko in metafori\u010dno ter intelektualno in sentimentalno. Na dan, ko pri nas praznujemo dan zmage nad nacizmom in fa\u0161izmom, saj se je tega dne leta 1945 v Evropi uradno kon\u010dala druga svetovna vojna, je v Liri\u010dnem utrinku omenjeno Kocbekovo pesem<\/a> interpretiral Ivo Ban.<\/p>\n

Klical me je Onslow, na\u0161 varnostnik. Povedal mi je za nove vstopne kode na legitimacijskih karticah. Onslow kar naprej skrbi za nas, za na\u0161o varnost v tem nevarnem svetu.
1. maj je tudi dan Evrope, dan praznovanja “miru in enotnosti”. Veliki evropski roman belgijskega pisatelja Koena Peetersa je nekak\u0161na evropska razli\u010dica Velikega ameri\u0161kega romana Philipa Rotha. Pripoved temelji na obse\u017enem poro\u010dilu o trgovskih in marketin\u0161kih pristopih v evropskih de\u017eelah, ki ga mora napisati glavni junak Robin, in med mesti, ki jih na poti obi\u0161\u010de, se znajde tudi Ljubljana. Robin si svoje vtise zapisuje v bele\u017enico, iz njih pa po\u010dasi nastane pripoved o uradniku in ambicioznem popotniku po sodobni Evropi, ki se nikjer ne po\u010duti zares doma. Odlomek romana, ki ga je prevedla Mateja Seli\u0161kar Kenda, v oddaji Izbrana proza<\/a> interpretira Alja\u017e Jovanovi\u0107.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Roman
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tRoman Ob vol\u010djem svitu se vra\u010dajo je prvo dalj\u0161e prozno besedilo Zyranne Zateli in je dodobra pretresel gr\u0161ko literarno ob\u010destvo, navdu\u0161il literarne kritike in bralce ter postal prodajna uspe\u0161nica. Foto: KUD AAC Zrakogled<\/p>\n

\u00bbVam je v\u0161e\u010d Pariz?\u00ab
\u00bb\u0160e kar. Sicer pa si nisem ni\u010desar ogledal.\u00ab
\u00bbZakaj ne?\u00ab
\u00bbNe maram iztegovati vratu pred stavbami, sploh pa me ogledovanje znamenitosti dolgo\u010dasi in utruja.\u00ab
“Moj sovra\u017eni odnos do slikarstva se je izkristaliziral \u0161ele po izbruhu druge svetovne vojne, ko sem \u017ee bil v Argentini,” je v Poljskih spominih zapisal Witold Gombrowicz (1904\u20131969), eden najpomembnej\u0161ih poljskih literatov 20. stoletja.<\/p>\n

Njegovi posthumno izdani Poljski spomini (1977, slovenski prevod 2025), ki jih je avtor napisal po naro\u010dilu Radia Wolna Europa, so nastajali med letoma 1959 in 1961 in se osredinjajo na prvo obdobje njegovega \u017eivljenja. Gombrowicz v njih tako med drugim pi\u0161e o dru\u017eenjih, obiskovanju univerze in muzejev ter o dru\u017ebenih razmerah v prvih desetletjih dvajsetega stoletja, vendar ne samo na Poljskem, kot bi lahko nakazoval naslov. V nasprotju z drugimi njegovimi literarnimi deli je v teh spominih manj eksperimentalen, zato pa bolj preprost in neposrednej\u0161i ter ponuja odkrit, ponekod celo piker vpogled v svoja razmi\u0161ljanja o dru\u017ebi, umetnikih in njihovih umetninah, mestih in drugem. Odlomek, ki se nana\u0161a na Gombrowiczevo bivanje v Parizu konec dvajsetih let dvajsetega stoletja, v oddaji Spomini, pisma in potopisi interpretira Matej Puc.<\/p>\n

Mojo mladost je zaznamovalo, da ne re\u010dem, preganjalo, branje knjig. Ko premi\u0161ljujem o tistih \u010dudnih letih, se pred menoj na lepem pojavijo junaki nekaterih romanov pa tudi resni\u010dne osebe iz mojega takratnega okolja. Kratko malo ob\u010dutim, da sem \u017eivela skupaj s knezom Mi\u0161kinom ali Nastasjo Filipovno, z Ano Karenino in Jeanom Valjeanom, z madame Bovary in ljubimcem lady Chatterley, si z njimi delila do\u017eivetja, tako zelo so se me dotaknili, da lahko s prstom otipam ta \u00bbznamenja\u00ab.
Literarni portret je tokrat posve\u010den petinsedemdesetletni gr\u0161ki pisateljici Zyranni Zateli, avtorici obse\u017enih romanov in zbirk kratkih zgodb, ki jih poznajo v \u0161tevilnih jezikovnih okoljih, tudi pri nas. Gre namre\u010d za osrednjo pisateljsko osebnost v Gr\u010diji ta hip. V slovenskem prevodu imamo roman Ob vol\u010djem svitu se vra\u010dajo v prevodu Klarise Jovanovi\u0107 in zbirko kratkih zgodb U\u017eitek v sencih \u2013 prevedla jih je Lara Unuk. Njeno ustvarjanje predstavlja Tadeja Kre\u010di\u010d Scholten, odlomke pa interpretira Vesna Jevnikar.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tSpored literarnih oddaj med 10. in 16. majem<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t10. maj
Humoreska tega tedna \u2013 14.05 (Ars)
Tomo Ko\u010dar: Slava, Alfa in Omega<\/p>\n

Spomini, pisma in potopisi \u2013 21:00 (Ars)
Witold Gombrowicz: Poljski spomini<\/p>\n

Literarni portret \u2013 22:05 (Ars)
Zyranna Zateli<\/p>\n

Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Ivan Cankar: Ob zori<\/p>\n

11. maj
Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Franz Werfel: Med nebom in peklom
12. maj
Literarni ve\u010der \u2013 21:00 (Ars)
Nagib Mahfuz: Kairska trilogija<\/p>\n

Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Octavia Butler: Sorodstvo
13. maj
Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Tone \u0160krjanec: Moje oko je moje okno
14. maj
Literarni ve\u010der \u2013 21:05 (Prvi)
Peter Levin Shaffer: Nevidno oko<\/p>\n

Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Marie Silkeberg:Srce, lovec
15. maj
Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Kornel Makuszynski: Slikarjev konec
16. maj
Izbrana proza \u2013 18.00 (Ars)
Camilo Jose Cela: Mazurka za dva mrtveca <\/p>\n

Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Severin \u0160ali: Slap ti\u0161ine<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Z odhodom na ljubljansko realko leta 1888 se je Cankarjevo bivanje na Vrhniki kon\u010dalo, vendar se je vse…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":85947,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[13674,65,66,25988,22699,37,38,14024],"class_list":{"0":"post-85946","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-cankar","9":"tag-europe","10":"tag-evropa","11":"tag-gombrowicz","12":"tag-kocbek","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenscina","15":"tag-vrhnika"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116550115438251547","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/85946","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=85946"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/85946\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/85947"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=85946"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=85946"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=85946"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}