Ko Sonce spro\u017ei mo\u010dne geomagnetne nevihte, posledice niso omejene le na severni sij. Motnje lahko prizadenejo elektroenergetska omre\u017eja, satelite, komunikacijske sisteme, \u017eeleznice in celo dogajanje v zgornjih plasteh Zemljine atmosfere.<\/p>\n
Zdaj \u017eeli evropski raziskovalni projekt Swarm-AWARE s pomo\u010djo roja satelitov in umetne inteligence bolje razumeti, kako vesoljsko vreme vpliva na Zemljo \u2013 in kako lo\u010diti njegove u\u010dinke od signalov, ki jih povzro\u010dajo naravne nesre\u010de, kot so vulkanski izbruhi ali potresi.<\/p>\n
Projekt so predstavili na leto\u0161njem sre\u010danju Evropske zveze za geoznanosti (EGU).<\/p>\n
Ko son\u010dne nevihte uni\u010dijo satelite<\/p>\n
Nevarnost vesoljskega vremena ni zgolj teoreti\u010dna. Februarja 2022 je geomagnetna nevihta kmalu po izstrelitvi povzro\u010dila izgubo 38 od 49 satelitov Starlink podjetja SpaceX.<\/p>\n
\u010ceprav je \u0161lo za razmeroma zmeren son\u010dni dogodek, je pokazal, kako ob\u010dutljivi so sodobni sistemi na spremembe v Zemljinem magnetnem polju in ionosferi.<\/p>\n
Ko son\u010dni veter zadene Zemljo, lahko povzro\u010di motnje elektri\u010dnih in magnetnih polj. Te spremembe so v\u010dasih podobne signalom, ki jih ustvarijo naravne nesre\u010de, zato jih je te\u017eko razlikovati.<\/p>\n
Prav to \u017eeli re\u0161iti projekt Swarm-AWARE, ki ga vodi Evropska vesoljska agencija.<\/p>\n
Roj satelitov spremlja dogajanje okoli Zemlje<\/p>\n
Sistem Swarm sestavljajo sateliti, ki neprestano merijo Zemljino magnetno polje, temperaturo in gostoto plazme ter druge podatke o dogajanju v bli\u017eini Zemlje.<\/p>\n
Raziskovalci bodo te meritve povezali s podatki satelita Copernicus Sentinel-5P in zemeljskih opazovalnih sistemov.<\/p>\n
Cilj je ugotoviti, kateri elektromagnetni signali izvirajo iz vesoljskega vremena in kateri nastanejo zaradi dogodkov na Zemlji.<\/p>\n
\u201c\u017delimo bolje razumeti vpliv vesoljskega vremena na infrastrukturo in izbolj\u0161ati napovedovanje tak\u0161nih dogodkov,\u201d je pojasnil Georgios Balasis iz Nacionalnega observatorija v Atenah.<\/p>\n
Izbruh vulkana povzro\u010dil motnje visoko v atmosferi<\/p>\n
Kot primer raziskovalci izpostavljajo izbruh podvodnega vulkana Hunga Tonga leta 2022.<\/p>\n
Izbruh ni povzro\u010dil le ogromnega oblaka vode in pepela, ampak je ustvaril tudi valove, ki so dosegli zgornje plasti atmosfere in povzro\u010dili motnje v ionosferi.<\/p>\n
Po besedah raziskovalcev so se elektri\u010dna polja raz\u0161irila vzdol\u017e Zemljinega magnetnega polja in povzro\u010dila spremembe celo na drugi strani Tihega oceana.<\/p>\n
Te motnje so zaznali sateliti Swarm.<\/p>\n
Umetna inteligenca za hitrej\u0161a opozorila<\/p>\n
Ekipa bo pri analizi uporabljala strojno u\u010denje in napredne metode obdelave podatkov.<\/p>\n
Cilj projekta ni le bolj\u0161e razumevanje dogajanja okoli Zemlje, temve\u010d tudi razvoj zanesljivej\u0161ih sistemov zgodnjega opozarjanja za prihodnje geomagnetne nevihte in druge ekstremne dogodke.<\/p>\n