Slovenija je imela leta 1979 po izra\u010dunih Maddisonovega projekta BDP na prebivalca v vi\u0161ini 12.752 mednarodnih dolarjev, Avstrija pa 13.448 mednarodnih dolarjev (gre za BDP, ki upo\u0161teva primerjavo \u017eivljenjskih stro\u0161kov). Slovenija je torej imela omenjenega leta 94,8 odstotka avstrijskega BDP. Ne prej in ne pozneje pri BDP, ki upo\u0161teva primerjavo \u017eivljenjskih stro\u0161kov, Slovenija ni bila bli\u017eje Avstriji.<\/p>\n
Pri meritvah bruto doma\u010dega proizvoda (BDP) na prebivalca se pojavljata BDP na prebivalca, ki upo\u0161teva kupno mo\u010d oziroma upo\u0161teva \u017eivljenjske stro\u0161ke v posamezni dr\u017eavi, in nominalni oziroma realni BDP na prebivalca, ki nam pove, kako gospodarsko razvita je posamezna dr\u017eava.<\/p>\n
\u010cim razvitej\u0161a je dr\u017eava, tem dra\u017eje je \u017eivljenje v njej<\/p>\n
Praviloma velja, da je \u017eivljenje dra\u017eje v dr\u017eavi, ki je gospodarsko razvitej\u0161a. BDP na prebivalca, ki upo\u0161teva primerjavo kupne mo\u010di oziroma upo\u0161teva \u017eivljenjske stro\u0161ke, tako pogosto izkrivlja pravo gospodarsko stanje posamezne dr\u017eave.<\/p>\n
Ob\u010dutek je, da ga radi \u2013 na primer v EU \u2013 uporabljajo zato, da prika\u017eejo, kako naj bi se vzhodne \u010dlanice EU, tj. dr\u017eave, ki so imele nekdaj socialisti\u010dno ureditev, zelo pribli\u017eale zahodnim \u010dlanicam, torej da so nekak\u0161ne zgodbe o uspehu.<\/p>\n
Bolgarija in povpre\u010dje EU<\/p>\n
Poglejmo primerjavo Bolgarije, ki je gospodarsko najmanj razvita \u010dlanica EU. Lani je imela Bolgarija po Eurostatu realni BDP na prebivalca v vi\u0161ini 11.710 evrov. Povpre\u010dje EU je bilo 34.110 evrov, kar pomeni, da je imela lani Bolgarija 34,4 odstotka gospodarske razvitosti povpre\u010dja EU.<\/p>\n
Pri BDP na prebivalca, ki upo\u0161teva primerjavo \u017eivljenjskih stro\u0161kov (PPP), pa je Bolgarija lani imela po Eurostatu 68 odstotkov povpre\u010dja EU. To je seveda posledica tega, da so cene v Bolgariji precej ni\u017eje \u017ee od povpre\u010dja EU, kaj \u0161ele od najbolj gospodarsko razvitih dr\u017eav. Leta 2024 je bila raven cen v Bolgariji na 60,5 odstotka povpre\u010dja EU.<\/p>\n
Kupna mo\u010d povpre\u010dnega Bolgara je zato zelo relativna in je vezana zgolj na njegovo dr\u017eavo. Njegova kupna mo\u010d v kak\u0161ni bolj razviti dr\u017eavi, \u010de tja na primer odide kot turist, hitro strmoglavo upade.<\/p>\n
Primerjava Slovenije in Avstrije<\/p>\n
Poglejmo zdaj primerjavo Slovenije in Avstrije. Po podatkih Eurostata je imela Slovenija leta 2025 realni BDP na prebivalca v vi\u0161ini 25.680 evrov, Avstrija pa 45.280 evrov. Lani je imela torej Slovenija 56,7 odstotka avstrijske gospodarske razvitosti.<\/p>\n
\u010ce pa pogledamo BDP na prebivalca, ki upo\u0161teva primerjavo \u017eivljenjskih stro\u0161kov, pa ima Slovenija 91 odstotkov povpre\u010dja EU, Avstrija pa 117 odstotkov povpre\u010dja EU, kar pomeni, da slovenski BDP PPP na prebivalca zna\u0161a okoli 77,8 odstotka avstrijskega BDP PPP na prebivalca.<\/p>\n
Slovenija po BDP PPP na prebivalca najbli\u017eje Avstriji leta 1979<\/p>\n
Pri BDP PPP (BDP, ki upo\u0161teva kupno mo\u010d oziroma \u017eivljenjske stro\u0161ke v posamezni dr\u017eavi) je bila Slovenija na\u0161i bogati severni sosedi Avstriji najbli\u017eja leta 1979, torej v \u010dasu socializma: po izra\u010dunih Maddisonovega projekta je imela Slovenija BDP PPP na prebivalca v vi\u0161ini 12.752 mednarodnih dolarjev, Avstrija pa 13.448 mednarodnih dolarjev. Slovenija je torej imela omenjenega leta 94,8 odstotka avstrijskega BDP PPP.<\/p>\n
Druga\u010de je pri nominalnem BDP na prebivalca. Leta 1979 je imela Slovenija 66,4 odstotka avstrijskega nominalnega BDP na prebivalca. Ta dele\u017e je prera\u010dunan iz podatkov Zdru\u017eenih narodov, pri \u010demer je slovenski nominalni BDP na prebivalca izra\u010dunan iz jugoslovanskega nominalnega BDP na prebivalca.<\/p>\n
Nominalni in realni BDP<\/p>\n
Nominalni BDP je skupna vrednost vseh kon\u010dnih proizvodov in storitev, ustvarjenih v dr\u017eavi v dolo\u010denem obdobju, ovrednotena po teko\u010dih tr\u017enih cenah. Realni BDP se od nominalnega razlikuje v tem, da se prilagodi vplivu inflacije, torej upo\u0161teva stalne cene.<\/p>\n
Maddisonov projekt<\/p>\n
Slovenija\u00a0je bila do leta 1991 del Jugoslavije, zato ni veliko primerjalnih podatkov med na\u0161o dr\u017eavo\u00a0in Avstrijo, ki bi nam povedali, koliko je bila dr\u017eava severno od Karavank bogatej\u0161a od nas pred osamosvojitvijo. Eden od redkih virov so izra\u010duni zdaj \u017ee pokojnega britanskega zgodovinarja Angusa Maddisona. Po njegovi smrti njegovo delo nadaljuje skupina ekonomskih zgodovinarjev, in sicer v okviru Maddisonovega projekta (ang. Maddison Project).<\/p>\n
Maddison je pri ra\u010dunanju bruto doma\u010dega proizvoda (BDP) na prebivalca stanje v posameznih dr\u017eavah prera\u010dunal v tako imenovane mednarodne dolarje iz leta 1990. Mednarodni dolar iz leta 1990 je hipoteti\u010dna denarna enota, ki ima isto kupno mo\u010d kot ameri\u0161ki dolar leta 1990.<\/p>\n
Maddisonov BDP na prebivalca je torej BDP, ki upo\u0161teva primerjavo \u017eivljenjskih stro\u0161kov med posameznimi dr\u017eavami (purchasing power parities) in ni nominalni BDP na prebivalca.<\/p>\n
Glede na to, da so v dr\u017eavah oziroma v de\u017eelah, ki so manj razvite, \u017eivljenjski stro\u0161ki ni\u017eji, BDP, ki upo\u0161teva primerjavo \u017eivljenjskih stro\u0161kov, ne ka\u017ee prave slike bogastva neke dr\u017eave oziroma de\u017eele, saj s statisti\u010dnim prilagajanjem zmanj\u0161uje razliko, tako da so bogate dr\u017eave videti manj bogate in revne manj revne.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slovenija je imela leta 1979 po izra\u010dunih Maddisonovega projekta BDP na prebivalca v vi\u0161ini 12.752 mednarodnih dolarjev, Avstrija…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":86180,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[26059,360,4884,11461,422,59,61,62,37,58,60,38,2254],"class_list":{"0":"post-86179","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-angus-maddison","9":"tag-avstrija","10":"tag-bdp","11":"tag-bolgarija","12":"tag-evropska-unija","13":"tag-republic-of-slovenia","14":"tag-republika-slovenija","15":"tag-si","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenia","18":"tag-slovenija","19":"tag-slovenscina","20":"tag-statistika"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116551361747026641","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/86179","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=86179"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/86179\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/86180"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=86179"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=86179"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=86179"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}