![\"The](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Wide-profimedia-0750584525-1000.webp.webp\")
<\/p>\n <\/p>\n
Katy Freeway je na naj\u0161ir\u0161em delu \u0161iroka 169 metrov. \/ Foto: Profimedia<\/p>\n
26 voznih pasov, a \u0161e vedno zastoji. Kako je to sploh mogo\u010de?<\/p>\n
Plo\u010devinasta reka na odseku avtoceste Interstate 10 z imenom Katy Freeway v okolici Houstona v Teksasu.<\/p>\n
\n 10. 05. 2026, 16.55\n <\/p>\n
Matja\u017e Terzi\u010d<\/p>\n
Potem ko so na \u0161tajerski avtocesti med Dom\u017ealami in Ljubljano kon\u010dno za\u010deli \u0161iriti cesti\u0161\u010de na tri vozne pasove v obe smeri, smo vsak dan pri\u010da prometnim kolapsom in neskon\u010dnim \u010dakanjem v kolonah. To sicer ni ni\u010d nenavadnega, bolj je denimo to, da smo na tretji pas morali \u010dakati tako dolgo in bomo \u0161e precej dlje na drugih odsekih avtocest. Jasno je, da je koli\u010dina prometa na na\u0161ih cestah zdavnaj presegla zmogljivost dveh avtocestnih voznih pasov. Toda ali bo to res prineslo re\u0161itev? Izku\u0161nje iz tujine namre\u010d ka\u017eejo, da je ne vedno.<\/p>\n
Saj ne, da bi se \u017eeleli primerjati z ve\u010djimi dr\u017eavami in ve\u010djimi mesti, a medtem \u0161iritev avtocest marsikje dojemajo kot povsem druga\u010den pojem. Sploh \u010de gremo v popolno skrajnost in omenimo naj\u0161ir\u0161o avtocesto na svetu, Katy Freeway zahodno od Houstona v Teksasu v ZDA, ki je sicer del tamkaj\u0161nje avtoceste Interstate 10.<\/p>\n
Prepolovljen \u010das prenove<\/p>\n
Da bi ta odsek kar najbolje opisali, je pravzaprav te\u017eko najti primerjavo. Nekateri pravijo, da jih spominja na najve\u010dje vzletne steze najve\u010djih letali\u0161\u010d, a tudi to te ceste ne opi\u0161e v primerni veli\u010dini. Katy Freeway namre\u010d od leta 2008, ko so kon\u010dali zadnjo \u0161iritev, zdru\u017euje osupljivih 26 voznih pasov! Je pa res, da je ta \u0161tevilka lahko zavajajo\u010da, zato jo raz\u010dlenimo: 12 glavnih prometnih pasov, \u0161est v vsako smer, skrbi za tranzitni promet, osem priklju\u010dnih pasov (tako imenovanih feeder roads) poteka ob straneh in omogo\u010da dostop do lokalnih cest ter nakupovalnih sredi\u0161\u010d, preostalih \u0161est pasov pa so posebni, tako imenovani managed lanes, torej vozni pasovi z dinami\u010dnim upravljanjem, ki te\u010dejo po sredini avtoceste. Ta kombinacija na naj\u0161ir\u0161em delu ustvari betonsko-plo\u010devinasto reko \u0161irine kar 169 metrov! Res je sicer, da so zaradi opisanih razli\u010dnih vrst pasov nekateri, na primer zvezna uprava za avtoceste (FHWA), pri \u0161tevilkah bolj zadr\u017eani \u2013 a tudi po najbolj konservativnih ocenah to ostaja naj\u0161ir\u0161a cesta na svetu.<\/p>\n
Katy Freeway seveda v vsej svoji veli\u010dini, ali bolje re\u010deno \u0161irini, ni nastala \u010dez no\u010d. V \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja so jo zgradili kot \u00bbskromno\u00ab \u0161estpasovnico, ki je zadovoljevala potrebe takrat \u0161e dokaj ruralnega obmo\u010dja zahodno od Houstona. Takrat je na dan po njej vozilo pribli\u017eno 80.000 vozil, ob nagli rasti tako mesta kot koli\u010dine avtomobilov pa je 40 let kasneje \u0161tevilka posko\u010dila na neverjetnih 238.000 vozil na dan, pri \u010demer so zastoji trajali tudi do enajst ur. Zato so se leta 2003 lotili korenite prenove. Projekt, vreden vrtoglavih 2,79 milijarde dolarjev, so sprva na\u010drtovali kon\u010dati v desetih letih, a so ga nato stisnili v le pet let. Dela so uradno zaklju\u010dili oktobra 2008 in sprva je promet tekel precej bolj teko\u010de. A ne za dolgo \u2026<\/p>\n
Kratkotrajno izbolj\u0161anje<\/p>\n
Kljub vsem silnim pasovom in zanimivim re\u0161itvam so se namre\u010d prometni zastoji na Katy Freeway \u017ee nekaj let po \u0161iritvi vrnili na raven pred prenovo. Gre za pojav, ki sicer ni ni\u010d nenavadnega in ga prometni strokovnjaki poznajo kot \u00bbinducirano povpra\u0161evanje\u00ab. Preprosto povedano to pomeni, da ve\u010d pasov ko se zgradi, ve\u010d voznikov se odlo\u010di, da bo prav ta cesta njihova prva izbira, dokler se sistem ne zama\u0161i znova. \u0160e ve\u010d, raziskave so celo pokazale, da so se potovalni \u010dasi v konicah po \u0161iritvi \u2013 pove\u010dali! Zjutraj za 30 odstotkov, popoldne pa kar za 55 odstotkov, zato \u0161e danes velja, da je ta odsek ceste med najbolj \u00bbzama\u0161enimi\u00ab v Teksasu, pa \u010deprav je Tanya McWashington, tiskovna predstavnica projekta Katy Freeway, ob odprtju zatrjevala: \u00bbTo bo velika korist za voznike, zlasti tiste, ki uporabljajo skupinske prevoze, saj bodo zdaj imeli dva pasova v vsako smer.\u00ab<\/p>\n
Pri tem se lahko vrnemo na za\u010detek zgodbe \u2013 za Slovence, ki smo vajeni dvopasovnic in obvoznic, je \u0161tevilka 26 pasov nekaj, \u010demur te\u017eko sledimo. A ko nas naslednji\u010d ustavi kolona na primorski avtocesti, se lahko tola\u017eimo s presenetljivim spoznanjem, ki ga je teh 26 pasov prineslo: da v\u010dasih ve\u010d res ni ve\u010d. In je vpra\u0161anje, ali bo tako tudi v primeru \u0161iritev na\u0161ih avtocest na skromne tri pasove.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Katy Freeway je na naj\u0161ir\u0161em delu \u0161iroka 169 metrov. \/ Foto: Profimedia 26 voznih pasov, a \u0161e vedno…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":86244,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[731,3122,4409,808,431,59,61,62,37,58,60,38,5467,404],"class_list":{"0":"post-86243","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-avtocesta","9":"tag-avtomobili","10":"tag-cesta","11":"tag-houston","12":"tag-infrastruktura","13":"tag-republic-of-slovenia","14":"tag-republika-slovenija","15":"tag-si","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenia","18":"tag-slovenija","19":"tag-slovenscina","20":"tag-teksas","21":"tag-zda"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116551719750423938","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/86243","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=86243"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/86243\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/86244"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=86243"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=86243"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=86243"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}