{"id":86701,"date":"2026-05-11T08:33:09","date_gmt":"2026-05-11T08:33:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/86701\/"},"modified":"2026-05-11T08:33:09","modified_gmt":"2026-05-11T08:33:09","slug":"stecaj-stavbenika-je-udaril-med-delavce-kot-strela-z-jasnega-na-prva-placila-so-cakali-pet-let","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/86701\/","title":{"rendered":"Ste\u010daj Stavbenika je udaril med delavce kot strela z jasnega. Na prva pla\u010dila so \u010dakali pet let."},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ste\u010daj
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSte\u010daj se vle\u010de \u017ee skoraj desetletje in pol, delavci pa \u0161e \u010dakajo na del svojega denarja. Foto: Radio Koper\/Jasna Preskar<\/p>\n

S padcem koprskega gradbenega podjetja je ostalo na cesti ve\u010d kot sto delavcev. In \u010de so se ti na za\u010detku spra\u0161evali, zakaj je njihovo podjetje moralo pasti in kdaj, \u010de sploh, bodo dobili svoj denar, se zdaj spra\u0161ujejo predvsem to, kako je mogo\u010de, da so prvo delno popla\u010dilo svojih terjatev dobili \u0161ele po petih letih in da se ste\u010daj vle\u010de \u017ee skoraj desetletje in pol.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Gradbeno podjetje Stavbenik bi letos praznovalo 78 let, \u010de ga novembra leta 2012 ne bi doletel ste\u010daj. Njegova usoda je bila zape\u010datena \u017ee desetletje prej, ko je pristalo pod okriljem Primorja. To je postalo lastnik vseh Stavbenikovih nepremi\u010dnin, opreme in strojev, h\u010derinska dru\u017eba, ki jih je imela dotlej v lasti, pa jih je po novem morala najemati, pojasnjuje ste\u010dajni upravitelj Stavbenika Valter Stepan. Samo zaradi tega je do januarja leta 2013 nastalo za nekaj manj kot 50 tiso\u010d evrov stro\u0161kov, kar je dodatno najedalo ste\u010dajno maso. <\/p>\n

“Vse Stavbenikovo premo\u017eenje je pre\u0161lo na Primorje. V lasti Stavbenika so bili samo teko\u010di, \u0161e nedograjeni in neprodani projekti. Zanje smo iztr\u017eili \u0161est milijonov evrov, prijavljenih terjatev pa je bilo za 54 milijonov evrov. Priznali smo jih za 40 milijonov,” pove.<\/p>\n

Prodaja premo\u017eenja je v ve\u010djem obsegu stekla \u0161ele leta 2016 in je bila v dveh letih bolj ali manj kon\u010dana. To je tudi razlog, zakaj so bile terjatve delavcev prvi\u010d delno popla\u010dane \u0161ele leta 2017, ve\u010d kot pet let po za\u010detku ste\u010daja, nadaljuje Stepan: “Delavci so dobili prvo popla\u010dilo terjatev, dobrega pol milijona, sredi leta 2017. Drugi del, pribli\u017eno 200 tiso\u010d, so dobili leta 2019, po sedmih letih in pol. Ve\u010dji del, 570 tiso\u010d evrov, pa so dobili leta 2022, v desetem letu. Za delavce traja to predolgo. Glavnico so dobili popla\u010dano v celoti, obresti pa polovi\u010dno; glavnica je zna\u0161ala pribli\u017eno 1,37 milijona, obresti pa malo manj kot pol milijona evrov. Razlike ne bodo dobili. \u017dal so vse dobili tako pozno!”<\/p>\n

Pol leta pred ste\u010dajem delali nadure, a brez popla\u010dila<\/p>\n

Delavci so v dolgotrajnem ste\u010dajnem postopku ve\u010dkrat opozorili na svojo usodo in se s pomo\u010djo sindikata tudi dejavno vklju\u010devali v prizadevanja, da bi bilo premo\u017eenje njihovega nekdanjega podjetja \u010dim prej unov\u010deno. Dve leti po za\u010detku ste\u010daja so se npr. simboli\u010dno sprehodili mimo nakupovalnih sredi\u0161\u010d v Kopru in opozorili, da \u0161e vedno \u010dakajo na popla\u010dilo. <\/p>\n

“Zadnjega pol leta se je delalo, tolkli smo nadure. Vse je \u0161lo v ni\u010d, re\u010deno pa je bilo, da bo pla\u010dano,” je povedal eden od delavcev. Njegov sodelavec je dodal, da jih najbolj skrbi zaradi odpravnin. Od za\u010detka ste\u010daja namre\u010d niso dobili \u0161e niti centa.<\/p>\n

\u0160tiri leta po za\u010detku ste\u010daja so se delavci s pomo\u010djo Obalne sindikalne organizacije KS 90 po pomo\u010d obrnili tudi na Dru\u017ebo za upravljanje terjatev bank. Med drugim so predlagali, da bi se odpovedala zakonitim zamudnim obrestim oziroma privolila v njihovo poznej\u0161e popla\u010dilo, vendar niso bili usli\u0161ani. Na DUTB-ju so jim odgovorili, da razumejo njihovo stisko, a da njihova pro\u0161nja zakonsko ni sprejemljiva in izvedljiva.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Podjetje
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPodjetje je \u0161lo v ste\u010daj leta 2012. Foto: MMC RTV SLO<\/p>\n

Delavci so se anga\u017eirali tudi ob poskusu prodaje TPC Livade, ki je predstavljal \u0161e zadnji ve\u010dji vir za popla\u010dilo njihovih terjatev. Silvo Jerman je takrat v imenu delavcev predstavil dva predloga: “Predlagali smo, da bi spremenili namembnost, da bi \u0161li v stanovanjsko gradnjo. V tem primeru bi prej prodali in iztr\u017eili vi\u0161jo ceno. Drugi predlog pa je bil, da bi ta dele\u017e odkupila ob\u010dina, ocenjujemo ga na pribli\u017eno 800.000 evrov, in bi tako bili popla\u010dani 100-odstotno.”<\/p>\n

Delavci so v ste\u010daju najranljivej\u0161a skupina<\/p>\n

Delavci so v ste\u010daju najranljivej\u0161a skupina in bi si zaslu\u017eili prijaznej\u0161o obravnavo, meni ste\u010dajni upravitelj Valter Stepan: “Zakaj se z delavci tako ravna? Tudi pravni strokovnjaki s podro\u010dja ste\u010dajne zakonodaje pravijo, da v Evropi obstajajo razli\u010dne prakse. Pri enih so primarni interes upniki, najve\u010dji so obi\u010dajno banke, pri drugih pa bolj sledijo interesom delavcev. \u010ce bi pri nas v samem zakonodajnem postopku sodelovali sindikati, bi lahko ti, tako kot kje drugje, dosegli prijaznej\u0161o zakonodajo za delavce. Ti so \u0161e najmanj krivi, da je podjetje kon\u010dalo v ste\u010daju. Do tega pride zaradi poslovodstva, zaradi kreditov, ki so jih nestrokovno odobrile in podelile banke, ali ker dr\u017eava s svojimi instrumenti ni pravo\u010dasno spro\u017eila postopka, ko je bilo denarja za popla\u010dilo delavcev \u0161e dovolj. Se pravi, delavci so najranljivej\u0161a skupina in bi si zaslu\u017eili druga\u010dno obravnavo!”<\/p>\n

“Te\u017eko smo \u017eiveli, saj nismo imeli ni\u010d!” <\/p>\n

Prizadevanja nekdanjih zaposlenih oziroma vklju\u010devanje v ste\u010dajni postopek z raznimi pobudami, kot v primeru Stavbenika in nekaterih drugih gradbenih podjetij, so prej izjema kot pravilo. Med najaktivnej\u0161imi delavci je bil tudi Miodrag Pavlovi\u0107, ki se je v Stavbeniku zaposlil takoj po \u0161oli, v njem pustil svoje zdravje in mu bil zvest vse do bridkega konca: “Zelo nam je bilo hudo! Ostali smo brez dela, ostali smo brez dohodka! Jaz in nekateri drugi smo bili delovni invalidi. Prijavili smo se na zavod za zaposlovanje, vendar dela nismo dobili kar tako, saj slu\u017eb ni bilo, \u0161e posebej za invalide. A bili smo potrpe\u017eljivi in vztrajno zahtevali svoje terjatve. Ob tem se moram zahvaliti Obalni sindikalni organizaciji KS 90 in Damjanu Volfu, ki nam je zelo pomagal. Pod okriljem sindikata smo se redno dobivali in spra\u0161evali, kdaj bomo dobili odpravnine, ki so nam pripadale. Te\u017eko smo \u017eiveli, saj nismo imeli ni\u010d!” <\/p>\n

Drugega kot \u010dakanje delavcem niti ni preostalo, dodaja Pavlovi\u0107, ki je zdaj \u017ee upokojen, spomini na ste\u010daj Stavbenika ga pa \u0161e vedno bolijo.<\/p>\n

Obalna sindikalna organizacija KS 90 je ves \u010das opozarjala na nesprejemljivo prakso, da delavci v Sloveniji skoraj desetletje \u010dakajo na pla\u010dilo za opravljeno delo. Pozivala je k spremembi insolven\u010dne zakonodaje tako, da bi dr\u017eava takoj po oklicu ste\u010daja popla\u010dala prednostne terjatve delavcev ter nato sama vstopila v ste\u010dajni postopek kot upnica. Ker delavske terjatve v ve\u010dini ste\u010dajev predstavljajo le nekaj odstotkov vseh terjatev, bi tak ukrep pomenil minimalno finan\u010dno breme za dr\u017eavo, hkrati pa bi prepre\u010dil socialne tragedije, kakr\u0161na je bila zgodba delavcev Stavbenika, so \u0161e izpostavljali v Obalni sindikalni organizaciji KS 90.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNa pogori\u0161\u010du primorskih velikanov: Ste\u010daj Stavbenika<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ste\u010daj se vle\u010de \u017ee skoraj desetletje in pol, delavci pa \u0161e \u010dakajo na del svojega denarja. Foto: Radio…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":86702,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[1124,26181,59,61,62,37,58,60,38,26182,3387,24634],"class_list":["post-86701","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-delavci","tag-poplacilo","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-stavbenik","tag-stecaj","tag-terjatve"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116555022606902525","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/86701","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=86701"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/86701\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/86702"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=86701"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=86701"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=86701"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}