<\/p>\n ![\"Vse](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Wide-IMG_0657_foto_katja_Kodba-400.webp.webp\")
<\/p>\n
Rojen pred 150 leti<\/p>\n
Vodnik ob jubileju prvega Slovenca, ki se je pre\u017eivljal izklju\u010dno kot poklicni pisatelj<\/p>\n
<\/a><\/p>\n
V Avstriji so ta praznik po\u010dastili tudi tako, da sta na nem\u0161ko govore\u010dem trgu iz\u0161la nova prevoda njegovih del. Takole so med drugim pisali avstrijski mediji: \u00bbKnjigi Iz predmestja (Aus der Vorstadt) in Krpanova kobila (Krpans Stute) nem\u0161ko govore\u010demu obmo\u010dju ponujata neizprosen vpogled v mra\u010dno plat habsbur\u0161ke prestolnice na prelomu 19. in 20. stoletja, realnost, ki so jo takratni uveljavljeni avstrijski literati ve\u010dinoma ignorirali.\u00ab<\/p>\n
Podnajemnik na robu pre\u017eivetja<\/p>\n
In nadaljujejo: Cankar, rojen 10. maja 1876 na Vrhniki, je na Dunaju pre\u017eivel enajst formativnih let. Ve\u010dino tega \u010dasa je bival v delavskem okro\u017eju Ottakring, kjer je kot podnajemnik \u017eivel v izjemno skromnih razmerah, pogosto na robu pre\u017eivetja. Njegova neposredna izku\u0161nja z dunajskim proletariatom je radikalno zaznamovala njegov opus. Medtem ko so avtorji tako imenovane dunajske moderne, kot je bil Arthur Schnitzler, slavili me\u0161\u010danstvo, opero in intelektualne razprave v presti\u017enih kavarnah, je slovenski modernist svoj pogled usmeril onkraj znanega obro\u010da (G\u00fcrtel), v zakotne ulice tistega, kar je sam poimenoval \u00bbtemno mesto rev\u0161\u010dine in greha\u00ab.<\/p>\n
Ponovno zanimanje za Cankarjeva dela v nem\u0161kem prevodu prav gotovo ka\u017ee na brez\u010dasnost njegove socialne kritike. Z osredoto\u010danjem na nevidne in presli\u0161ane posameznike na dnu dru\u017ebene lestvice slovenski klasik opozarja na strukturne neenakosti, ki ostajajo pere\u010d problem tudi v sodobni evropski dru\u017ebi,\u00a0dodajajo komentatorji.<\/p>\n
V na novo izdanih nem\u0161kih prevodih se Dunaj ne ka\u017ee kot ble\u0161\u010de\u010da metropola ob zvokih Straussovih val\u010dkov, temve\u010d kot krut prostor surovega boja za obstanek. Cankarjeva besedila natan\u010dno in brez olep\u0161evanja dokumentirajo vsakdan tovarni\u0161kih delavcev, dninarjev, najemni\u0161kih slu\u017ekinj in tistih posameznikov, ki jih je kolesje imperialnega sistema zmlelo. V zgodbah prevladujejo teme kroni\u010dne lakote, nasilja, alkoholizma in globokega sistemskega brezupa, kar predstavlja ostro socialno kritiko takratne dru\u017ebene ureditve.<\/p>\n
Politi\u010dno prebujenje<\/p>\n
Pisateljevo bivanje na obrobju mesta ni prineslo samo\u00a0literarnega, temve\u010d tudi politi\u010dno prebujenje, \u0161e pi\u0161ejo. Neposredno spoznavanje z bedo delavskega razreda ga je vodilo v odkrito podporo socialdemokraciji, zaradi \u010desar\u00a0je leta 1907 na listi Jugoslovanske socialdemokratske stranke tudi kandidiral na volitvah v avstrijski dr\u017eavni zbor. Njegovo trdno politi\u010dno prepri\u010danje \u2013 da prihodnost in gonilna sila napredka ne pripadata fevdalnemu in me\u0161\u010danskemu centru mesta, temve\u010d marginaliziranim prebivalcem \u0161ir\u0161ih predmestij \u2013 ostaja rde\u010da nit njegovih dunajskih besedil.<\/p>\n
Ponovno zanimanje za Cankarjeva dela v nem\u0161kem prevodu prav gotovo ka\u017ee na brez\u010dasnost njegove socialne kritike. Z osredoto\u010danjem na nevidne in presli\u0161ane posameznike na dnu dru\u017ebene lestvice slovenski klasik opozarja na strukturne neenakosti, ki ostajajo pere\u010d problem tudi v sodobni evropski dru\u017ebi,\u00a0dodajajo komentatorji.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ivan Cankar \/ Foto: wikipedia\/dodatno obdelano\u00a0z UI Ko Avstrijci pi\u0161ejo o Ivanu Cankarju: to je pisatelj, ki je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":87124,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[26307,26306,26309,26313,32,12313,35,26310,31,34,36,26312,37,38,16823,26311,26308,33],"class_list":["post-87123","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-150-obletnica","tag-avstrijski-mediji","tag-dunajska-beda","tag-dunajski-proletariat","tag-headlines","tag-ivan-cankar","tag-najpomembnejse-novice","tag-nemski-prevodi","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-politicno-prebujenje","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-slovenska-literatura","tag-socialdemokracija","tag-socialna-kritika","tag-top-stories"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116556489328481727","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/87123","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=87123"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/87123\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/87124"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=87123"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=87123"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=87123"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![\"Ivan](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/05\/Wide-Gemini_Generated_Image_3xgax83xgax83xga-1000.webp.webp\")
<\/p>\n