{"id":87236,"date":"2026-05-11T16:38:18","date_gmt":"2026-05-11T16:38:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/87236\/"},"modified":"2026-05-11T16:38:18","modified_gmt":"2026-05-11T16:38:18","slug":"ivanc-ajpesovi-podatki-o-rasti-dobicka-ne-zanikajo-opozoril-gzs-ja-o-upadanju-rasti-bdp-ja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/87236\/","title":{"rendered":"Ivanc: Ajpesovi podatki o rasti dobi\u010dka ne zanikajo opozoril GZS-ja o upadanju rasti BDP-ja"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ajpesova
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAjpesova objava po besedah Bojana Ivanca na noben na\u010din ne zanika analiz GZS-ja in opozoril o upadanju gospodarske rasti v zadnjih treh letih, o zni\u017eevanju industrijske proizvodnje, o realnem zni\u017eevanju dobi\u010dkov v glavnini gospodarskih dejavnosti in o slab\u0161anju mednarodne konkuren\u010dnosti. Foto: \u017diga \u017divulovi\u0107 jr.\/BoBo<\/p>\n

Glavni ekonomist in vodja analitske slu\u017ebe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril, da se \u0161e ne ve, v katerih dejavnostih so bili lani ustvarjeni dobi\u010dki, o katerih poro\u010da Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), saj v \u010detrtek objavljeni podatki te analize \u0161e ne omogo\u010dajo. Poleg tega tudi \u0161e ni podatkov o dobi\u010dkih iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA), stro\u0161kih dela in investicijah v preteklem letu, je dodal.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Pojasnil je, da gre pri Ajpesovi objavi za nerevidirane in nekonsolidirane podatke, kar pomeni, da se lahko dobi\u010dki ali izgube povezanih dru\u017eb \u0161tejejo dvakrat, prav tako lahko v majhnem gospodarstvu, kot je slovensko, pride do tega, da lahko enkraten dogodek v neki dru\u017ebi drasti\u010dno vpliva na kon\u010dno skupno poslovanje vseh dru\u017eb. Analitik je pojasnil \u0161e, da je \u010disti dobi\u010dek ra\u010dunovodska kategorija. Za GZS pa je medtem pomembna dodana vrednost, ki se je lani po njihovih izra\u010dunih pove\u010dala za \u0161tiri odstotke (po Ajpesovih za pet odstotkov), realno pa za zgolj 0,4 odstotka, “kar je zelo nizka rast”.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tStatistika lanskega poslovanja slovenskih podjetij: ve\u010dji neto dobi\u010dki v vseh dejavnostih<\/a><\/p>\n

Poleg tega Ajpes po Ivan\u010devih navedbah kot deflator uporablja inflacijo, ki je bila lani 2,4-odstotna. S tem je bil deflator za dobro odstotno to\u010dko ni\u017eji od BDP-ja deflatorja v nacionalnih ra\u010dunih, ki je po oceni GZS-ja primernej\u0161i. Produktivnost se je pove\u010dala za okoli 5,2 odstotka, realno pa za 1,7, je povzel analitik.<\/p>\n

Dejal je \u0161e, da v zbornici ostajajo pri oceni o negativnih u\u010dinkih skoka minimalne pla\u010de v leto\u0161njem letu, ki se bodo \u0161e pokazali v prihodnje, ter o \u0161tevilu ogro\u017eenih delovnih mest in podjetij. “Vemo pa, da se podjetja lahko na ta izziv odzivajo tudi na druge na\u010dine, ki niso najbolj makroekonomsko spodbudni, to pomeni, da zni\u017eujejo investicije, da opu\u0161\u010dajo \u0161iritve proizvodnje oziroma zmanj\u0161ujejo izpla\u010dilo dobi\u010dka lastnikom, kar ima dolgoro\u010dno negativne posledice za samo konkuren\u010dnost,” je navedel.<\/p>\n

Ve\u010dina dobi\u010dka nastala v farmaciji, energetiki in financah<\/p>\n

Ajpesova objava po besedah Ivanca tudi na noben na\u010din ne zanika analiz GZS-ja in opozoril o upadanju gospodarske rasti v zadnjih treh letih, o zni\u017eevanju industrijske proizvodnje, o realnem zni\u017eevanju dobi\u010dkov v glavnini gospodarskih dejavnosti in o slab\u0161anju mednarodne konkuren\u010dnosti, kar da se ka\u017ee tudi v padanju dele\u017ea neposrednih investicij v BDP-ju. V letih 2022\u20132024 je, kot pravi Ivanc, ve\u010dina dobi\u010dka nastala v farmaciji, energetiki in financah, medtem ko se je dobi\u010dek v preostalem delu gospodarstva, ki predstavlja okoli devet odstotkov dodane vrednosti, realno zni\u017eal za 16 odstotkov.<\/p>\n

Gospodarske dru\u017ebe v Sloveniji so lani ustvarile 7,34 milijarde evrov neto \u010distega dobi\u010dka, kar je nominalno za 13 odstotkov in realno za 10 odstotkov ve\u010d kot predlani, je v \u010detrtek objavil Ajpes. Prihodki so bili s 148,50 milijarde evrov nominalno vi\u0161ji za \u0161tiri odstotke, realno pa za enega. Neto dodana vrednost na zaposlenega se je pove\u010dala za \u0161tiri oz. dva odstotka. Miran Vi\u010di\u010d iz Ajpesa je ob tem ocenil, da je bilo lansko leto dobro leto, poslovanje gospodarstva pa “kar spodbudno in dosti uspe\u0161no”.<\/p>\n

Ivanc: Verjamemo, da interventni zakon ne bo skr\u010dil javnih pravic<\/p>\n

Ivanc je komentiral tudi predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije. Dejal je, da se GZS zavzema, da so vsi zakoni javnofinan\u010dno vzdr\u017eni, in dodal, da so ocene u\u010dinka predloga interventnega zakona razli\u010dne. “Tudi v preteklosti smo imeli dolo\u010dene ukrepe, zakone, ki so pomenili visoko javnofinan\u010dno breme, pa so nekako imeli nek vpliv tudi na dav\u010dne prilive in je bil potem tisti negativni rezultat ni\u017eji, kot smo pri\u010dakovali,” je na vpra\u0161anje o tem, ali je predlog zakona, ki so ga pripravili poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca, javnofinan\u010dno vzdr\u017een, odvrnil glavni ekonomist GZS-ja. V GZS-ju po njegovih besedah verjamejo, da ta zakon ne bo poslab\u0161al bonitete dr\u017eave ali skr\u010dil javnih pravic, denimo s podro\u010dja zdravstva ali \u0161olstva.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tPredlogu intervencijskega zakona se ka\u017ee podpora, nasprotniki napovedujejo referendum<\/a><\/p>\n

Med predvidenimi ukrepi, ki predstavljajo ve\u010dje javnofinan\u010dno breme, je na novinarski konferenci v Ljubljani izpostavil predvideno zni\u017eanje DDV-ja za osnovna \u017eivila in del energentov. “Vendar tudi v danem trenutku ne vem, do katere mere sploh posedujemo objektivne podatke o javnofinan\u010dnih u\u010dinkih predloga zakona,” je poudaril. Spomnil je, da so ocene razli\u010dne. Eno so pripravili predlagatelji, drugo ministrstvo za finance, tretjo fiskalni svet. “Govorim o treh zelo razli\u010dnih ocenah,” je dodal. V t. i. tretjem bloku so namre\u010d javnofinan\u010dni u\u010dinek ocenili na 570 milijonov evrov, na finan\u010dnem ministrstvu odhajajo\u010dega ministra Klemna Bo\u0161tjan\u010di\u010da na eno milijardo evrov, fiskalni svet pa na 900 milijonov evrov.<\/p>\n

Ivanc se je posebej dotaknil tudi predlagane socialne kapice, ki bi jo predlagatelji uzakonili pri 7500 evrov bruto pla\u010de. GZS ta ukrep podpira. “To je dejansko instrument, ki ga uporablja ve\u010dina dr\u017eav, da bi zadr\u017eala \u0161tevilo dobro pla\u010danih strokovnjakov v dr\u017eavi, da ne bi prehajali na delo v druge dr\u017eave ter da ne bi prispevali socialnih prispevkov in dohodnine v prora\u010dune drugih dr\u017eav,” je utemeljil. Pri socialni kapici gre po njegovih besedah za prepoznavo dejstva, da je delo, sploh tisto v storitvah, zelo mobilno in da za multinacionalke v regiji tekmujemo z drugimi dr\u017eavami. “In dr\u017eave v regiji prete\u017eno imajo razvojno kapico, posledi\u010dno tudi menimo, da bi jo potrebovali v Sloveniji. Vi\u0161ina, kot je predstavljena, ne predstavlja zelo pomembnega javnofinan\u010dnega bremena, je mogo\u010de nek za\u010detek, pozneje pa bi si seveda \u017eeleli zni\u017eanja te vi\u0161ine,” je sklenil.<\/p>\n

\t\t\t\tZa GZS so podatki Ajpesa preve\u010d posplo\u0161eni<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ajpesova objava po besedah Bojana Ivanca na noben na\u010din ne zanika analiz GZS-ja in opozoril o upadanju gospodarske…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":87237,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[23251,4884,81,82,3651,11525,84,83,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-87236","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-ajpes","9":"tag-bdp","10":"tag-business","11":"tag-economic","12":"tag-gospodarska-rast","13":"tag-gzs","14":"tag-poslovni","15":"tag-poslovni-svet","16":"tag-si","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenia","19":"tag-slovenija","20":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116556929765165657","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/87236","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=87236"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/87236\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/87237"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=87236"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=87236"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=87236"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}