Svetovni naftni velikani v najve\u010dji energetski krizi zadnjih let ustvarjajo rekordne dobi\u010dke, a jih visoke cene nafte ne prepri\u010dajo o pove\u010danju proizvodnje. Zakaj? Ker ne verjamejo, da bo naftna evforija trajala dolgo in ker je v dana\u0161njem svetu o\u010ditno manj tvegano slu\u017eiti na krizi kot investirati v gradnjo novih projektov za negotovo prihodnost.<\/p>\n
Geopoliti\u010dna kriza na Bli\u017enjem vzhodu z zaprtjem Hormu\u0161ke o\u017eine, ki je povzro\u010dila zmanj\u0161anje proizvodnje in omejitev izvoza\u00a0naftnih\u00a0energentov, je cene nafte pognala navzgor, dobi\u010dki najve\u010djih svetovnih naftnih dru\u017eb pa so mo\u010dno posko\u010dili. A naftni koncerni, kot so BP, Chevron, ExxonMobil, Shell in TotalEnergies, se kljub visokim cenam \u010drnega zlata ne odlo\u010dajo za nove investicijske projekte. Razlog ni v pomanjkanju denarja, temve\u010d strah, da so trenutne visoke cene preve\u010d nestanovitne, da bi nanje vezali dolgotrajne in drage investicijske projekte.<\/p>\n
Ko se cene nafte na svetovnih trgih ob\u010dutno zvi\u0161ajo, se obi\u010dajno pojavi pri\u010dakovanje, da se bodo najve\u010dji proizvajalci nafte odzvali s pove\u010danjem proizvodnje in s tem ubla\u017eili pritisk na trge. A tokrat je druga\u010de. Kriza na Bli\u017enjem vzhodu je povzro\u010dila enega najve\u010djih pretresov na energetskih trgih v zadnjih letih, cene so posko\u010dile, dobi\u010dki velikih naftnih dru\u017eb pa so se mo\u010dno pove\u010dali. Kljub temu najve\u010dje zahodne naftne dru\u017ebe ne napovedujejo ve\u010djega pove\u010danja nalo\u017eb ali proizvodnje. Po poro\u010danju tiskovne agencije Reuters nobena od vodilnih dru\u017eb ni zvi\u0161ala investicijskih na\u010drtov za letos ali prihodnja leta.<\/p>\n
To se na prvi pogled zdi nelogi\u010dno. \u010ce so cene nafte visoke in povpra\u0161evanje obstaja, bi morala podjetja \u010drpati ve\u010d. Toda uprave naftnih velikanov razmi\u0161ljajo druga\u010de. Ne stavijo ve\u010d na dolgotrajno obdobje dragih energentov, temve\u010d se pripravljajo na trg, na katerem bodo nihanja cen pogostej\u0161a, motnje v dobavah dalj\u0161e, politi\u010dna tveganja pa stalnica. Klju\u010dno vpra\u0161anje zanje zato ni, koliko lahko zaslu\u017eijo pri dana\u0161nji ceni, temve\u010d kaj se zgodi, \u010de se cena \u010dez nekaj mesecev mo\u010dno zni\u017ea.<\/p>\n
Cena je visoka, a tveganje je \u0161e vi\u0161je<\/p>\n
Mednarodna agencija za energijo (IEA) je v mar\u010dnem poro\u010dilu ocenila, da je vojna na Bli\u017enjem vzhodu povzro\u010dila najve\u010djo motnjo v dobavi v zgodovini svetovnega naftnega trga. Pretoki surove nafte in naftnih proizvodov skozi Hormu\u0161ko o\u017eino so se po oceni IEA zmanj\u0161ali z okoli 20 milijonov sodov na dan na minimalne koli\u010dine, proizvajalke v Zalivu pa so morale skupno proizvodnjo zmanj\u0161ati za najmanj deset milijonov sodov na dan.<\/p>\n
To je povzro\u010dilo skok cen, a tudi izjemno volatilnost. IEA je marca poro\u010dala, da je severnomorska nafta\u00a0brent po za\u010detku spopadov posko\u010dila proti 120 dolarjem za sod, nato pa se znova umirila pri 92 dolarjih. Aprilsko poro\u010dilo agencije je nato pokazalo \u0161e ostrej\u0161o sliko. Globalna ponudba nafte je marca upadla za 10,1 milijona sodov na dan, cene pa so zabele\u017eile najve\u010djo mese\u010dno rast doslej. Cena severnomorske nafte je ob pripravi poro\u010dila zna\u0161ala okoli 130 dolarjev za sod, kar je okoli 60 dolarjev nad predvojno ravnjo.<\/p>\n
Za naftne dru\u017ebe to pomeni paradoks. Visoka cena prina\u0161a rekordne dobi\u010dke, a hkrati ni nujno zanesljiv signal za nalo\u017ebe v nove proizvodne kapacitete. Novi naftni projekti so dragi, politi\u010dno ob\u010dutljivi in pogosto potrebujejo ve\u010d let, preden prinesejo dodatne koli\u010dine na trg.\u00a0Veliki naftni projekti \u017eivijo desetletja. Podjetja zato ne sprejemajo odlo\u010ditev na podlagi trenutne cene, temve\u010d na podlagi pri\u010dakovanj v naslednjih desetih ali dvajsetih letih. In ta pri\u010dakovanja so vse prej kot stabilna.<\/p>\n
Po prej\u0161njih napakah zdaj \u0161teje disciplina<\/p>\n
Drugi razlog je spomin na prej\u0161nja obdobja pretirane ekspanzije. V preteklih desetletjih so naftna podjetja ob visokih cenah nafte pogosto pove\u010devala nalo\u017ebe, nato pa jih je ob padcu cen pri\u010dakal val odpisov in pritiska vlagateljev. Agresivne \u0161iritve v preteklosti so vodile do pribli\u017eno 200 milijard dolarjev (170 milijard evrov) odpisov premo\u017eenja, zato so se podjetja raje osredoto\u010dila na kapitalsko disciplino in vra\u010danje vrednosti delni\u010darjem.<\/p>\n
To pomeni manj tveganih projektov, ve\u010d dividend, ve\u010d odkupov lastnih delnic in ve\u010djo previdnost pri na\u010drtovanju proizvodnje. Izvr\u0161ni direktor Chevrona Mike Wirth je v za\u010detku maja za Reuters dejal, da se disciplina pri kapitalu in stro\u0161kih ne bo spremenila “ne glede na vse”. To dobro povzema novo logiko sektorja, da kratkoro\u010dna cenovna evforija ni dovolj, da bi uprave opustile zavezo vlagateljem.<\/p>\n
Vsi ne morejo hitro pove\u010dati proizvodnje<\/p>\n
Tudi \u010de bi podjetja hotela \u010drpati ve\u010d, to vedno ni izvedljivo. Del trenutne te\u017eave ni pomanjkanje nafte v nahajali\u0161\u010dih, temve\u010d motena logistika, po\u0161kodovana infrastruktura, zavarovalna tveganja za tankerje in omejene zmogljivosti rafinerij. IEA je opozorila, da so motnje prizadele tudi trge naftnih proizvodov, saj so se skoraj ustavili izvozni tokovi skozi Hormu\u0161ko o\u017eino, zaprle pa so se tudi nekatere rafinerije in plinske predelovalne zmogljivosti.<\/p>\n
Aprilsko poro\u010dilo IEA dodaja, da so rafinerije na Bli\u017enjem vzhodu in v Aziji zaradi motenj pri surovinah zmanj\u0161ale predelavo za pribli\u017eno \u0161est milijonov sodov na dan, globalna predelava surove nafte pa naj bi se letos v povpre\u010dju zni\u017eala za milijon sodov na dan. To pojasnjuje, zakaj ve\u010d surove nafte samo po sebi ne bi nujno hitro re\u0161ilo te\u017eav s cenami bencina, dizla, letalskega goriva ali uteko\u010dinjenega naftnega plina.<\/p>\n
Evropejci slu\u017eijo tudi z nihanji, ne le s \u010drpanjem<\/p>\n
Pri velikih evropskih naftnih dru\u017ebah je pomemben dejavnik poslovanja tudi trgovanje z nafto. Shell, BP in TotalEnergies imajo velike trgovalne sisteme, ki lahko v krizah zaslu\u017eijo prav zaradi velikih cenovnih nihanj, razlik med regijami in motenj v dobavnih poteh. Financial Times je poro\u010dal, da so Shell, BP in TotalEnergies v prvem \u010detrtletju letos z izkori\u0161\u010danjem volatilnosti zaradi vojne v Iranu ustvarili do 4,75 milijarde dolarjev (okoli \u0161tiri milijarde evrov) dobi\u010dkov iz naslova trgovanja.<\/p>\n
To ne pomeni, da podjetjem proizvodnja ni pomembna. Pomeni pa, da lahko v kriznem okolju visoke zaslu\u017eke ustvarjajo tudi brez hitrega pove\u010devanja \u010drpanja. Za evropske naftne velikane je sposobnost preusmerjanja tovorov, trgovanja z razli\u010dnimi vrstami nafte in izkori\u0161\u010danja razlik med trgi postala ena od klju\u010dnih prednosti.<\/p>\n
Visoke cene same zmanj\u0161ujejo povpra\u0161evanje<\/p>\n
Naftne dru\u017ebe upo\u0161tevajo tudi scenarij, da bi\u00a0lahko visoke cene\u00a0nafte same\u00a0zmanj\u0161ale\u00a0porabo. IEA je marca zni\u017eala napoved leto\u0161nje rasti svetovnega povpra\u0161evanja po nafti za 210 tiso\u010d sodov na dan\u00a0na 640 tiso\u010d sodov na dan, saj vi\u0161je cene in slab\u0161i gospodarski obeti \u017ee zmanj\u0161ujejo porabo.<\/p>\n
\u010ce visoke cene trajajo dovolj dolgo, vozniki potujejo manj, podjetja omejujejo porabo energije, letalske dru\u017ebe zmanj\u0161ujejo \u0161tevilo poletov, industrija pa i\u0161\u010de nadomestke ali zmanj\u0161uje proizvodnjo. V tak\u0161nem okolju lahko dana\u0161nje pove\u010danje nalo\u017eb hitro postane jutri\u0161nja prese\u017ena zmogljivost.<\/p>\n
Zakaj torej ne \u010drpajo ve\u010d?<\/p>\n
Odgovor, zakaj podjetja ne \u010drpajo ve\u010d, se po navedbah Reutersa skriva v kombinaciji petih dejavnikov: nestanovitne cene, drag in po\u010dasen nalo\u017ebeni cikel, pritisk vlagateljev po dividendah in odkupih delnic, fizi\u010dne omejitve v dobavnih verigah ter strah pred prihodnjim padcem povpra\u0161evanja. Naftni koncerni ne verjamejo, da je vsak skok cene za\u010detek novega supercikla. Bolj verjetno ga razumejo kot krizno premijo, ki lahko izgine tako hitro, kot se je pojavila.<\/p>\n
Zato trenutni rekordni dobi\u010dki ne pomenijo nujno ve\u010d vrtin, ve\u010d plo\u0161\u010dadi in ve\u010d proizvodnje. Pomenijo predvsem ve\u010d denarja za delni\u010darje, mo\u010dnej\u0161e bilance in previdnost. Za potro\u0161nike\u00a0je to slaba novica, saj se\u00a0visoke cene lahko obdr\u017eijo dlje, \u010de ponudba ne sledi povpra\u0161evanju. Za naftne dru\u017ebe pa je to nova poslovna logika.\u00a0V\u00a0svetu, kjer je prihodnost nafte politi\u010dno, gospodarsko in podnebno vse bolj negotova, je manj tvegano slu\u017eiti na trenutni krizi kot graditi proizvodnjo za trg, ki je\u00a0\u010dez desetletje v enaki obliki morda sploh ne bo ve\u010d.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Svetovni naftni velikani v najve\u010dji energetski krizi zadnjih let ustvarjajo rekordne dobi\u010dke, a jih visoke cene nafte ne…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":87261,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,6481,2359,82,5522,462,9319,84,83,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-87260","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-cena-nafte","10":"tag-dobicek","11":"tag-economic","12":"tag-energenti","13":"tag-nafta","14":"tag-naftni-derivati","15":"tag-poslovni","16":"tag-poslovni-svet","17":"tag-si","18":"tag-slovene","19":"tag-slovenia","20":"tag-slovenija","21":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116557004424473485","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/87260","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=87260"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/87260\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/87261"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=87260"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=87260"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=87260"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}